30. november 2023

Ko kot starejši razmišljamo o svoji preteklosti, se vedno srečamo z dejstvom, da je takratno razmišljanje o bodočnosti bilo zgrešeno, saj je praviloma prihodnost bila drugačna, kot smo si jo zamišljali. Pri tem je težko odgovoriti na vprašanje, ali je resnična bodočnost boljša ali slabša od tiste, o kateri smo razmišljali. Naša napaka je bila v tem, da smo o prihodnosti razmišljali na podlagi svoje preteklosti. To pa je kot vremenska napoved. Kakšno bo vreme čez en teden, ni mogoče zanesljivo napovedati. Prihodnost je nepredvidljiva. Kdo je lahko pričakoval pandemijski pohod korona virusa, napadalno vojno na Ukrajino, najnovejše tragične dogodke v Izraelu, pojav in razmah umetne inteligence idr.?
Z veseljem naj bi se pripravljali za prihodnost na podlagi trenutnih trendov, digitalizacije in umetne inteligence in pričakujemo, da se bomo vozili s samovozečimi avtomobili ter da bomo delali le nekaj ur tedensko in da bomo srečni v Sloveniji po letu 2050, kot je to napovedala naša oblastna struktura.
Kako točno se bo tehnologija razvijala, ni mogoče napovedati pri najboljši volji na svetu. Vse to se lahko zgodi, ni pa nujno.
Tako nas politiki prepričujejo, da bo naš zakonodajalec določil, kakšna bo naša bodočnost.
Starejši vemo, da so nas zakonodajalci v preteklosti praviloma prenašali okrog in da se je uresničilo malo dobrega, kar se je pričakovalo ali pa bilo obljubljeno.
Nekateri menijo, da je napovedovanje prihodnosti na podlagi preteklosti podobno kot hitenje po avtocesti z 200 km/h ob pogledu v vzvratno ogledalo.
Namesto razmišljanja o prihodnosti na podlagi trendov iz preteklosti je treba v sedanjosti zagovarjati kreativno in odprto soočanje s prihodnostjo, zlasti pa ostati prilagodljiv, kar še posebej velja za nas starejše …

Milka Knezevic
Da, upravu ste.
Lijepi pozdravi Vama i Vašoj obitelji

Jasna Kontler
Odličen tekst!

Vida Osolin
Bolje, da se ne obremenjujemo, kaj bo, raje živimo, to zivljenje tako kot ga želimo, v ljubezni do sebe in vseh na tem planetu. Mislim na nas, ko smo že nekaj časa na tem svet.

Marija Fortič
Všec mi je in res je napisano.
Ampak moj odgovor je, ves ta napredek, znanost z vsem zgoraj napisanim bi lahko bil blagoslov.
Samo eno je narava zgrešila, da se človek rodi s pohlepom, sovrastvom, sebičnostjo itd. in vsemi ostalimi vrlinami. Z pametjo in zato vse dobrine, katere iznajde zlorabi močnejši na račun šibkejšega.To je zame vsa znanost in filozofija.
Pohlep je najhujši, da človek nima nikoli dovolj ima vse pa hoče ves svet zase.
Tu ni pomoči, pa obracamo kakor koli.

Zeljka Vovk
Čestitke za dober tekst!
Ampak nič se ne bo in ne more spremeniti/pravijo da usoda ima prste za vsakega posameznika! A tista borba nas samo izcrpljuje, ker mi starejši že kmamo boj z boleznimi! Pa želim iz srca srečnejšo prihodnost!

Barbara Bračič
Napoved prihodnosti je, kot bi verjel pogledu v stekleno kroglo!
Počakajmo in bomo videli ter doživeli. Vsak dan sproti! Korak po koraku!

Katarina Vinkec Vinkec
Dobro razmišljanje. Vendar smo ljudje, ki smo pričakovali pandemijski pohod. Ne samo to, vzporedno smo pričakovali tudi poplave, potrese, razglas o vojnah, sploh med južnim kraljem in severnim kraljem. Sicer nekateri pravijo, da so potresi, poplave že bile, moramo pa biti pozorni na intenzivnost dogajanja. Pričakujemo tudi razglas o miru in varnosti, ki bo le navidezen, kakor vsak do sedaj. Veliko nobelovih nagrajencev za mir, miru pa od nikoder!

Anton Dobrovolec
Lepo napisano gospod Šime. Marsikdo razmišlja sedaj z svojo glavo samo sedej je že prepozno za nas male smrtnike.cKonkretno mi nismo krivi zato kaj so nam vse vzeli in niso usklajevali pokojnine.vPovejte vi meni če je normalno da so nekateri dobili odpremnine nas pa so nagnali na zavod za zaposlovanje.vZakaj nam niso izplačali vsem ko so prodali hale ki smo mi gradili.

Ana Lončar
Da, često živimo za budućnost, pri čemu zaboravljamo da je jedino sigurno to sada, danas i voditi se starom izrekom , danas je bolje nego jučer, a sutra će biti bolje nego danas’, možda…

etika#