26. januar 2021

Pravnik mora v spornih razmerjih med ljudmi vedno razmišljati drugače od znanega in splošno sprejetega mnenja, ki ga praviloma v današnjem času vsiljujejo mediji s površnim in ciljanim poudarjanjem segmentov, ki so privlačni za bralce. Mediji so pogosto lakmusov papir za stanje v družbi pri reševanju sporov med ljudmi. Pri poklicnem delu pravnika ne sme biti vpliva medijev in t. i. »javnega mnenja«, ki je vedno najslabše mnenje.

V razpravi s študenti smo ugotavljali, kaj je bistvo drame Romeo in Julija in kako bi pravnik pristopil pri razreševanju tragičnega dogodka. Začeli smo z vprašanjem, zakaj sta umrla Romeo in Julija. William Shakespeare je v fokusu drame zlasti poudaril pozitivnost in plemenitost ljubezni, ki je imela za posledico smrt obeh glavnih oseb, vendar brez osebne krivde. Nesrečni splet okoliščin je bistveno prispeval k tragičnemu koncu. Pravno gledano ni nihče kriv, vendar bi pravnik moral biti pozoren na manj opisano zasnovo drame. To je globoko medsebojno sovraštvo med družinama zaljubljencev Romea in Julije.

Ob diskusiji o pravnih vidikih ravnanj posameznikov v omenjeni drami so študentje spoznali, da iskanje le pravne krivde v ravnanju posameznika ne rešuje bistvenih problemov v družbi in da je pravnikova dolžnost delovati ne samo v smislu uporabe prava, temveč preventivno preprečevati nastanek okoliščin, ki so lahko tragične za posameznika ali družbo.

Kako preprečiti možnost nastanka medčloveških sporov, pa žal ni vsebina v študijskih programih za pravnike, ker je študij usmerjen v »reševanje sporov«, ki pa v temelju pogosto ustvarjajo nove, osebne, moralno-etične spore med ljudmi, vendar to družbe več ne zanima. To pa ne velja za pravnika, ki mora tudi upoštevati splošno veljavne, vendar od prava nepriznane človeške vrednote, ponotranjene in globoko zasidrane v ljudeh, kot so pravičnost, humanost, dobrota, spoštovanje drugega, vljudnost in druge.

#pravo, #morala, #etika