29. maj 2023

Razprave z bruci na začetku študija prava so se mi vedno zdele najbolj zanimive. Tako sem nekoč zaprosil študente, da napišejo nekaj stavkov, kaj so v osnovni in srednji šoli izvedeli o pravu in kaj o seksu.
Seveda je bilo o seksu napisanih veliko več stavkov kot o pravu. V zvezi s prvim je bilo govora predvsem o spolnih boleznih, nezaželeni nosečnosti, preprosto običajno srečanje z nečim »nevarnim«.
Podobno je bilo tudi njihovo pojmovanje o pravu: pravo je nerazumljivo, odtujeno od človeka, nevarno, povezano s kaznovanjem, strahom pred policijo, sodiščem, z rubeži, zajedljivimi odvetniki in drugo.
V obeh primerih so bila razmišljanja brucev povezana z nevarnostmi in s poudarjenim negativnim predznakom, čeprav gre za življenjsko pomembni področji, ki vsebujeta veliko lepega in za človeka kot družbeno bitje predstavljata bistveni sestavini življenja.
V nadaljnjem razgovoru sem študente vprašal, kakšne poglede pa so oblikovali o seksu ob branju klasičnih literarnih del o velikih ljubezenskih razmerjih, ter o pravu ob gledanju filmov o zmagah odvetnikov, ki so reševali obdolžene pred smrtjo, ali pa o pravičnih sodnikih, ki so izrekali pravične kazni …
Vsi pogledi in odgovori študentov na ta vprašanja so bili bistveno drugačni in pretežno pozitivni. Pri tem so študenti znali povedati veliko lepega in spodbudnega tako o vsebini literarnih del kot o filmskem prikazovanju pravniškega dela. Neka študentka je pripomnila, da so ji bili bliže klasični ljubezenski romani, ki so se končali pred vrati spalnice, kot pa sodobni romani, ki se začenjajo v spalnici. Njen kolega pa je povedal, da se je odločil za študij prava, ko je gledal filme ali bral romane o velikih pravnikih, ki so bili uspešni pri pregonu in kaznovanju kriminalcev in v obrambah žrtev kaznivih dejanj.
Takšen razkorak med znanjem, pridobljenim v okviru institucionalnega izobraževanja, oziroma znanjem pridobljenim izven neposrednega izobraževanja in na osnovi lastnih izkušenj, obstaja na številnih področjih.
Danes posvečamo daleč preveč pozornosti akademski izobrazbi, bistveno manj pa neformalni izobrazbi za življenje v prihodnosti, čeprav slednja temelji na dediščini iz preteklosti. Zdi se, da institucionalno izobraževanje teče po enem tiru, kjer so vagoni polni socializacije in kopičenja znanja, ki ni in tudi ne bo uporabno za življenje v bodočnosti. Človek mora neredko plačati visoko ceno, da sam poveže in uskladi z izobraževanjem pridobljeno znanje s potrebami življenja.
Ko gre za pravo, vem, da so predavanja pravnih strokovnjakov iz prakse bolj številčno obiskana s strani študentov kot pa predavanja vrhunskih profesorjev, ki so znanja pridobili le iz knjig, ki po naravi stvari obravnavajo pravo, ki so ga ustvarili politiki o zamišljenem, ne pa realnem življenju ljudi.
(Verjetno bi bilo enako bolj zanimivo predavanje o seksu s strani strokovnjaka iz prakse kot pa predavanja naučena le iz knjig …)

Kukovec Zlatko
Za slovenske pravnike: https://www.rtvslo.si/izjava-dneva/ernest-petric/276405
8. februar 2012
Predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič:
“Pravna država niso le predpisi ter organi pravosodja in pregona,
ampak tudi občutek v ljudeh, kaj je pravično, moralno, pravno.
Če tega ni, če vlada nek relativizem, ki ga vodi pohlep, je družba v globoki krizi! …
Naša poštenost je INTAKTNA in neodvisna od tega, ali bi nam dali več sredstev ali manj,
ali bi bil naš sogovornik pravosodni minister ali kar predsednik vlade sam,” je zatrdil v pogovoru za STA.

Marko Pavliha
Bravo Šime, toda v današnjih časih neznosne lahkosti varovanja človekovih pravic, prezrtih dolžnosti in svetohlinske politične korektnosti, si pred študenti niti ne upam več izreči besedice “seks”, kaj šele, da bi jih spraševal o izkušnjah.

pravo#