26. julij 2023

Starost lahko doživljamo kot prijetno ali pa neugodno življenjsko obdobje. Čeprav je praviloma od posameznika odvisno, kako dojema življenje v starosti, pa vendar v tem obdobju igrajo zunanje okoliščine bistveno vlogo pri tem, ali se počutimo dobro ali slabo. V starosti se soočamo s pojavi, na katere nimamo vpliva, kot na primer, občutljivost odnosa družbenega okolja do starejših, ki je vse drugo kot resnično pristno prijazno.
Nisem strokovnjak za tovrstno področje, vendar pa me je v zadnjih nekaj letih odnos družbenega okolja do starejših začel zanimati kot pravnika, saj družba z restriktivnimi predpisi sledi tradicionalnim negativnim stereotipom o starosti, ne da bi se zavedala sprememb v življenju človeka.
Eno od mojih prvih presenetljivih ugotovitev, da me je družbeno okolje odpisalo kot enakopravnega člana, je bila zavrnitev moje banke (katere komitent sem več kot 40 let), da mi odobri kredit v višini 5000 evrov, ker sem bil starejši od 75 let. Še bolj pa sem bil kot pravnik presenečen nad stališčem Zagovornika enakopravnosti, da je to stališče banke pravno pravilno.
Verjetno nisem edini, ki menim, da so predstave družbenega okolja, vključujoč oblastne strukture, napačne, pogosto nepoštene, in da gre za poenostavljena prepričanja o starostnih generacijah, kot posledice družbenih norm, vplivov medijev, kulture, izkušenj in drugih dejavnikov.
Splošno mnenje, da so starejši ljudje neuporabni ali manj koristni za družbo, predvsem v ekonomskem smislu, potrjuje tudi zakonodajalec v številnih predpisih o delu in statusu upokojencev na področju dela, da ne govorimo posebej o starostnih diskriminacijah na delovnem mestu. Starostniki se predstavljajo kot fizično šibki in počasni ter intelektualno manj sposobni od mlajših. Naj bi bili neodprti za nove ideje in tehnologije, pozabljivi, nimajo več življenjske družabnosti, nemočni so in odvisni od drugih za osnovne potrebe, preveč previdni in se preveč bojijo tveganja, so občutljivi in podobno.
Vse te predstave o starejših so neposredno ali posredno vsebovane tudi v zakonskih in drugih predpisih, skrite pod zatrjevanjem »nujne skrbi« družbe za starejše, čeprav gre za diskriminacijo, ki je nihče ne želi priznati.

Mimi Zajc
Imate prav. Diskriminacija zaradi starosti je vedno bolj očitna. Ali nimamo v Ustavi in zakonih zapisano prepoved diskriminacije? Pravzaprav še vedno velja Zakon o varstvu pred diskriminacijo. Diskriminacija zaradi starosti je prepovedana.

Marija Prijatelj
G.profesor zadeli ste v tarčo, točno to se dogaja z upokojeno populacijo, nismo nič več vredni, nekoristni, breme državi. Kam smo prišli.
Sem zelo žalostna.

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Šime, zelo lepo ste opisali odnos do starejših. Starejši so nezaželjeni v podjetju zaradi svojih delovnih izkušenj in znanja. Mlajši samo želijo prezveti delovno mesto in nič drugega. Pri tem se vodstvo podjetja ne zaveda koliko je vloženega denarja in časa, da je človek dosegel nivo znanja katerega ima. V podjetjih ni razvita filozofija, da bi od starejših prevzeli delovne izkušnje, ki so jih z delom pridobili. Danes lahko vidimo na raznih posvetih mlade predavatelje, ki predstavijo svojo raziskavo brez delovnih izkušenj. Na poljubno vprašanje odgovorijo anemično. Danes tudi vidimo da se govori o izgorelosti na delovnih mestih. Problem ki se pojavlja je naslednji, kako integrirati posameznika na delo po nekaj letni odsotnosti iz dela. Če bi mladi delavec imel starejšega sodelavca pri sebi bi tudi lažje premagal delovne probleme.

Tone Potocnik
Hallo penzionerji,organizirajte in zberite se.Vec kot 600.000 nas je baje.Tako volilno telo bi lahko samo sestavilo vlado.Pa smo ideološko raztepeni na vseh koncih,povsod malo in nikjer dovolj.
Od vseh teh ideologij,levih,desnih ali…?katerikoli drugih ne bo boljšega kruha.Torej veselo na delo in na naslednjih volitvah bi morali zmagati,največja stranka smo lahko.
Kaj pa menite o tem vi?

Marija Fortič
Res je g. profesor. Ampak to diskriminacijo gledam že 70 let, kako so stari diskriminirani. Poglejte samo v druzinah, starega strpati v kot in mu mogoče dati še hrano. Že kot otrok sem to opažala od najožjih sorodnikov, ko so se borili za dediščino res žalostno. Starec jim je bil še samo v nadlego.To je vse danes javno, dogaja se pa od vedno.
Ja za banke nismo več primerni za kakšen kredit v nujni sili saj se bojijo, da nas prej pobere preden bi ga izplačali, čeprav kredit zavaruješ. To smo ljudje, clovek z veliko začetnico.

Kukovec Zlatko
Starejši (velika večina visoko izobraženih, 40+ let delovne dobe, vrhunske reference, nagrade za življenjsko delo, …) so si sami krivi. Dovolili so da DRŽAVO vodijo mladi brez izobrazbe, delovne dobe , referenc (v Parlamentu cca. 50 % s srednjo izobrazbo, V ODBORIH ZA USTAVO BOKSER, … INŽENIRJI, …), … že 33 let potrjujejo “zakone”-ODKRIVANJE MOKRE VODE!

Dragan Radić
Zal, gre za napacen sistem vrednot…. Starejsi bi lahko bili vir izkusenj in modrosti za mlade in srednjo generacijo… Ampak danasnji izkoriscevalski kapitalizem vidi ljudi kot potrosni material, ki sluzi njegovemu namenu… Mi nismo material, temvec smo ljudje… Ze v enem od predhodnih komentarjev sem omenil, da veliko danasnjih problemov izhaja iz pomanjkanja empatije…

Boris Surina
“EGOIZEM” to usmerja v nasem neposrednem okolju, zal spostovani G. SIME, iz dneva v dan je vedno bolj jasno, cemu osamosvojitev, odgovor je na dlani, aktivirani pa operativci, Jansa, Pahor, in ostali junaki negative v Sloveniji po letu 1991, ampak zal, samo govorimo in pisemo lahko, drugo je vse vodeno od zunaj, pametni so zapustili to obmocje.

Borut Petrovič Vernikov
Ker tudi našo državo vodijo Davos globalisti, kaj drugega ni pričakovati. Potrebno jih bo razkrinkati in dokončno poslati v kontejner zgodovine, ker je dialog z njimi nesmiseln.

starost#