6. april 2023

Priznam, da sem zaljubljen v klasične misli velikih mislecev v davni preteklosti. To mi je ostalo od moje »skrajšane« klasične gimnazije, ki sem jo, žal, končal le z opravljanjem izpitov četrtega letnika in mature, ker je bivša Jugoslavija v letu 1958 ukinila klasične gimnazije, češ da so klasična znanja nepotrebna za takrat »sodobno in napredno mladino« … Bojim se, da tako tudi danes mnogi razmišljajo, saj po njihovem mnenju ni treba brati in izgubljati časa za klasično izobraževanje, dokler imamo pametne telefone in Google …
Osebno pa sem prepričan, da nam zanemarjanje znanja iz preteklosti o človeku in njegovih medsebojnih odnosih lahko škodi, saj se človek v zadnjih nekaj tisoč letih ni bistveno spremenil.
Vzemimo primer razmišljanja Marka Avrelija (rimski vojskovodja, cesar in filozof, rojen v letu 121), ki je v svojih samorefleksijah čudovito razmišljal o človeku in njegovem življenju v družbi, pri čemer se spomnim njegove primerjave med ljudmi in čebelami: »Ljudje smo kot čebele v čebeljem panju. Vsaka poškodba panja vpliva tudi na posamezno čebelo. In kar je dobro za čebeljo družino kot celoto, ne škodi niti posamezni čebeli.«
Čebele so slovenski ponos in združevalni element in se simbolno povezujejo s solidarnostjo in medsebojno pomočjo med ljudmi.
Čebele so še vedno solidarne, česar pa ne moremo vedno reči za ljudi.
Živimo v času, ko ljudem ni lahko izkazati solidarnosti. Danes v poklicnem življenju šteje le uspešnost. V politiki se vsak dan povečuje delitev in nasprotja in se povečuje prepad med ideološkimi tabori. Pozabljamo na sočloveka in se ne zavedamo, kako smo med seboj povezani, in smo kot posamezniki del večje celote – družbene skupnosti. Skušnjava, da bi skrbeli le za lastno dobro počutje, je velika, in pozabljamo na druge. Za skupno dobro nam je malo mar. Čeprav je primerno in nujno, da moramo med seboj uskladiti svoja dejanja in impulze, da bi skupno dobro imelo najvišjo prioriteto, pa na to pogosto pozabljamo. Politiki pogosto prikazujejo kot skupno dobro le stvari, ki so v njihovem strankarskem ali osebnem interesu.
Vsak od nas mora težiti primarno za skupno dobro, kajti če je nekaj dobro za družbeno skupnost kot celoto, potem je dobro tudi za posameznika, kot je to preprosto in jasno povedal že cesar Avrelij pred okoli 1900-timi leti.

Tone Potocnik
Dragi Šime,do takega razmišljanja se dokoplje samo človek širokega srca in duše. Človek, ki jadra kot orel in vidi gozd, ne posameznega drevesa. Za to so potrebni km prehojene poti, vloženega veliko truda, znoja in solz in seveda talenta, posluha, da pride človek do takega spoznanja. Takih ljudi je pa malo…, žal so redki.
Zato z zanimanjem in veseljem delim tvoja razmišljanja in poglede in mi to vedno znova napolni srce s toplino.

Igor Triller
Iz lastnih izkušenj vem, da je, z ukinitvijo “nižje gimnazije” in pretvorbo v OŠ – razred 5 – 8 ostali nespremenjeni klasični razredi s poukom latinščine in starogrščine na O.Š. Prežihovega Voranca v Ljubljani, od l. 1959 pa tudi na O.Š. Majde Vrhovnik v Ljubljani. Program je bil enak, kot v dotedanji klasični gimnaziji. Kako je bilo to v Mariboru pa ne vem.
V “višji gimnaziji”, po letu 1958 imenovani “gimnazija” so obstajali klasični razredi iz razredi s klasičnim poukom na I. Gimnaziji na Šubičevi in na Poljanski gimnaziji. Med živečimi sodobniki je cela vrsta znanih oseb, predvsem zdravnikov in pravnikov, ki so bili maturanti klasičnih gimnazij – generacija 1966 in naprej!
To objavljam, da bi kdo ne mislil kakšno duhovno blagostanje je prinesla II. Socialna revolucija v Sloveniji.

Andreja Brezovnik
Pa poglejmo iz druge ptičje perspektive. V panju vlada naraven red, kjer ima vsak svojo vlogo. Troti so na videz nepomembni a opravijo ključno nalogo, saj je njihovo poslanstvo oplojevanje matice. Mar pa je sedanje stanje le dober prostor za razširitev, obuditev in spremembo v družbenem pomenu. Ne morem se strinjati da šteje samo uspeh v poslovnem/poklicnem svetu, šteje dodana vrednost in doprinos posameznika k družbi, ampak na žalost današnji sistem vzame delovnemu človeku več kot mu lahko ponudi, kar pomeni, da to vodi v neravnovesje, tegobe, sebičnost.
Ampak Svet je Lep in vedno dopušča možnost razvoja, možnost spoznanja, da so tudi pred nami živeli učenjaki in da bodo živeli tudi za nami. Mi pa imamo trenutno v rokah pero in papir ali Facebook in tipkovnico.
Vse dobro 😊

Davorin Letonja
Spoštovani profesor verjamem da klasična znanja temeljijo na globokem razmišljanju posameznika ki se zaveda da je le del celote naj bo ta celota zdrava bi tudi družba zdrava.

etika#