12. junij 2025

UVOD

Ko danes, 12. junija 2025, gledam to staro fotografijo, posneto na današnji dan pred 50-imi leti, se mi pred očmi odvije ne le trenutek zgodovinskega pomena – podpis temeljnega akta o ustanovitvi Univerze v Mariboru – Samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru – temveč predvsem dragocen spomin na ljudi, ki so ta dogodek soustvarili. To je temeljni pravni akt o ustanovitvi Univerze v Mariboru, pripravljen za obravnavo na takratni Skupščini SRS za pridobitev potrdila v skladu z zakonom. S tem dnem so bila končana vsa pripravljanja dejanja za pridobitev pravnoveljavnega akta ustanovitev univerze, kar je se zgodilo 2. julija 1975 z sprejetjem Odloka o potrditvi omenjenega samoupravnega sporazuma. Spomnim se , da smo želeli s to fotografijo zabeležiti dolgo pričakovan dogodek, ki je brez dvoma najbolj pomemben dogodek za bodoči razvoj Maribora in izreden zgodovinski dogodek za slovenski narod.

Naj ta fotografija spregovori namesto vseh, ki so soustvarili nekaj trajnega in veličastnega.

Ob letošnji pomembni 50. obletnici ustanovitve Ubiverze v Mariboru, ko se oziramo na prehojeno pot z občutkom ponosa in hvaležnosti vsem, ki so soustvarjalinjeno zgodbo, ne moremo mimo oseb na tej fotografiji zaslužni, da danes ta univerza živi – kot sad skupnega dela in tihega, vztrajnega upanja.

Imena podpisnikov akta o ustanovitvi

Na fotografiji so podpisniki predloga omenjenega Samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru 12. junija 1975 in pergamentne listine na svečani razglasitvi ustanovitve 18. 9. 1975. in vodilne osebe takratnega Združenja visokošolskih zavodov. Z leve proti desni stojijo: prof. dr. Bogdan Kavčič, takratni direktor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, prof. dr. dr. Stojan Vrabl, takratni direktor Višje agronomske šole, prof. dr. Ljubo Črepinšek, takratni direktor Visoke tehnične šole, dr Bruno Hartman, tedanji ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru, prof. dr. Šime Ivanjko, tedanji direktor Višje pravne šole, Branko Leskovar, glavni tajnik, Karel Koren, takratni upravnik Študentskih domov, prof. dr. Borut Belec, tedanji direktor Pedagoške akademije; sedijo: prof. dr. Rudi Crnković, takratni prorektor, prof. dr. Vladimir Bračič, prvi rektor, in prof. dr. Dušan Bobek, tedanji direktor Visoke ekonomsko komercialne šole.

V resnici pa nas je bilo veliko več; vsak izmed nas je predstavljal še desetine neimenovanih, ki so z idejami, delom, vztrajnostjo ali tiho podporo omogočili, da smo takrat naredili odločilen korak. Imeli smo čast, da smo podpisali, kar so mnogi sanjali.

A danes, ko gledam te obraze, se ne spominjam formalnosti temveč prijateljstev, pogovorov, zaupanja – in poguma.

Spomin edinega še živečega

Danes, ko sem žal edini še živeči izmed nas, se poklanjam spominu na to skupno dejanje – in na moje kolege, s katerimi sem imel čast deliti ta trenutek začetka.

Odšli so v tišini, kot so pogosto tudi delali – predano, brez potrebe po priznanju, a s čutom odgovornosti do skupnosti. Danes jim želim izraziti spoštovanje in hvaležnost.

Spominjam se jih ne le kot podpisnikov, temveč kot ljudi, ki so v tistem trenutku združili znanje, pogum in zaupanje v prihodnost

Ta fotografija je več kot zgodovinski dokument. Je spomin. Je tiho pričevanje o tem, da so velike spremembe vedno plod sodelovanja in iskrenega prizadevanja. In da za vsakim podpisom stoji človek, zgodba, obraz – in srce.

Podpis je bil opravljen brez kamer, brez govornikov. A bil je poln tišine, vizije in odgovornosti.

Vsak izmed njih je bil edinstven, a skupaj smo oblikovali voljo, ki je prerasla naše posamezne poti. V tišini te fotografije slišim njihove besede, vidim njihovo odločnost in čutim odgovornost, ki so jo nosili. Ta dan, pred petdesetimi leti, ni bil samo dan ustanovitve Univerze v Mariboru. Bil je tudi izraz skupne vere v znanje, mlade in prihodnost. Njihova (naša) dejanja naj ostanejo zapisana ne le v dokumentih, temveč v spoštovanju tistih, ki danes nadaljujejo njihovo (naše) delo. Vem, da bi danes, če bi bilo to mogoče, bili skupaj in obujali spomine, skromno, a ponosno.

Univerza kot skupna stvaritev mnogih

V petdesetih letih je Univerza v Mariboru zgradila močan znanstvenoraziskovalni profil, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Njene raziskave pomembno prispevajo k reševanju sodobnih družbenih, okoljskih in tehnoloških izzivov. Zavedam se, da prava moč Univerze ni le v preteklosti, temveč v njeni sposobnosti, da še naprej navdihuje, izobražuje in povezuje. Generacije študentov so skupno idejo ponesli naprej – s svojo mladostjo, iskanji in vztrajnostjo. Oni so univerzi dali glas, gibanje, prihodnost. Brez njih bi vse ostalo le zamisel.

Univerza je skupna stvaritev – ustanoviteljev, učiteljev, študentov, strokovnih sodelavcev in vseh, ki so skozi vrata fakultet vstopali z željo po znanju in s sanjami o življenju.

Globoki ponos in hvaležnost

A ko pogledam to sliko, ne vidim odsotnosti, temveč prisotnost: njihovega poguma, njihove odločnosti, njihove tihe modrosti.

Bil sem zraven, ko se je začelo. In sem še tukaj, da se jim zahvalim za zaupanje, ki so mi ga dali, kot najmlajšemu, za pot, ki smo jo začeli skupaj.

Ta zapis je moj osebni poklon vsem tistim, ki so svoje delo in tisto, kar nam je nevidno, pustili v temeljih nam drage Alma Mater Mariboriensis.

Z globokim ponosom in tiho hvaležnostjo objavljam ta spomin.

Njihova imena naj ostanejo v sliki, dejanja v zgodovini, duh pa med nami.

Hvala, dragi kolegi – brez vas ta pot ne bi bila mogoča…!

#spomini, #Univerza v Mariboru