Povzetek

Srčno popuščanje predstavlja pomemben zdravstveni in družbeni izziv starajoče se populacije. Poleg kliničnih značilnosti bolezni je pri starejših bolnikih treba upoštevati tudi krhkost, pridružene bolezni in kognitivne spremembe, ki lahko vplivajo na sposobnost odločanja. Prispevek obravnava srčno popuščanje kot kompleksno stanje ter izpostavlja njegove pravne in etične implikacije, vključno z vprašanjem evtanazije in vlogo družbenih dejavnikov pri odločanju ob koncu življenja.

---

Uvod

Na tradicionalnem, že 35. posvetovanju Medicina, pravo in družba, ki je potekalo 26. in 27. marca 2026 v Mariboru, so bila predstavljena številna aktualna vprašanja na stičišču medicine in prava. Posvetovanje je v zadnjih desetletjih preraslo nacionalne okvire in postalo prepoznavno tudi v širšem mednarodnem prostoru.

Pred 35 leti sem kot predsednik Društva pravnikov v gospodarstvu v Mariboru sodeloval med pobudniki srečanj pravnikov in zdravnikov v okviru Zdravniškega društva Maribor. Društvo mariborskih pravnikov, katerega soustanovitelj sem bil leta 1964, je bilo desetletja eno najuspešnejših pravniških društev v gospodarstvu v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.

V tem kontekstu sem na letošnjem srečanju imel predavanje o srčnem popuščanju kot pojavu, ki presega zgolj medicinski vidik in odpira pomembna pravna ter družbena vprašanja. Pred časom mi je umrl dober prijatelj z diagnozo srčnega popuščanja; ista diagnoza je navedena tudi v moji medicinski dokumentaciji, kjer jo je moja osebna zdravnica posebej označila. Vključen sem tudi v enoletno raziskavo o srčnem popuščanju, ki poteka v Zdravstvenem domu Maribor.

Opredelitev srčnega popuščanja

Srčno popuščanje je stanje, pri katerem srce ne zmore zagotoviti zadostnega pretoka krvi za potrebe telesa. Ne gre za samostojno bolezen, temveč za sindrom, ki je posledica različnih srčno-žilnih obolenj.

Zanj so značilni simptomi, kot so dispneja, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost in periferni edemi. Pri starejših bolnikih se ob poslabšanju pogosto pojavijo tudi epizode zmedenosti.

Evropsko kardiološko združenje (ESC) izdaja smernice za diagnostiko in zdravljenje akutnega ter kroničnega srčnega popuščanja; njihova posodobitev se pričakuje leta 2026.

Po ocenah približno 26 milijonov ljudi po svetu živi s srčnim popuščanjem, do leta 2030 pa naj bi se to število povečalo za skoraj 50 %. Vsak peti človek po 40. letu starosti bo razvil srčno popuščanje. Samo v Evropi vsako leto zabeležijo približno 3,5 milijona na novo diagnosticiranih primerov.

Leta 2024 je bilo v Sloveniji srčno popuščanje najpogostejši posamezni vzrok smrti pri populaciji, starejši od 65 let (35,9 % v primerjavi z rakom 32,4 %).

Posebnosti srčnega popuščanja pri starejših

Srčno popuščanje pri starejših praviloma ne nastopa izolirano. Pogosto je povezano s številnimi pridruženimi boleznimi, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, atrijska fibrilacija in podhranjenost.

Pri teh bolnikih so pogosti tudi:

• krhkost (frailty),
• zmanjšana gibljivost,
• polifarmacija,
• socialna ranljivost,
• začetni kognitivni upad.

Zaradi teh dejavnikov je meja med stabilnim stanjem in hitrim poslabšanjem bistveno nižja. Zato je nujen celosten pristop, ki poleg zdravljenja vključuje tudi oceno funkcionalnosti, samostojnosti, prehranskega statusa, socialne podpore in kognitivnega stanja.

Kognitivne spremembe in pravna sposobnost

Pri srčnem popuščanju lahko zaradi zmanjšane prekrvavitve možganov pride do kognitivnih motenj, ki se kažejo kot akutna zmedenost (delirij), nihanje zavesti, dezorientacija in zmanjšana sposobnost presoje.

Bolnik je lahko v enem trenutku sposoben razumnega odločanja, v drugem pa ne. To ima neposreden pomen pri opravljanju pravnih dejanj, kot so sestava oporoke, sklepanje pogodb ali pričanje.

Za pravna opravila ni odločilna sama diagnoza, temveč to, ali je oseba v konkretnem trenutku sposobna razumeti pomen in posledice svojega ravnanja ter svojo voljo svobodno oblikovati in izraziti. Slovenska sodna praksa poudarja, da je sposobnost razsojanja dejanska, konkretna in odvisna od okoliščin posameznega primera.

Prisotnost zmedenosti, delirija, izrazite prizadetosti zavesti, hipoksije ali hujših kognitivnih motenj lahko pomeni, da oseba ne razume več pomena in posledic pravno pomembne izjave.

Kognitivne spremembe in kompleksnost bolezni zahtevajo individualno presojo ter pogosto sodelovanje medicinskih izvedencev. Poseben pomen ima tudi časovna komponenta, saj se sposobnost odločanja lahko spreminja (t. i. lucidni intervali).

Starajoča se družba bo zato vse pogosteje soočena s primeri presoje sposobnosti odločanja pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, kot je srčno popuščanje.

Paradoks sodobne medicine

Razvoj medicine razkriva pomemben paradoks: medicina uspešno podaljšuje življenje, hkrati pa povečuje število ljudi, ki živijo z dolgotrajnimi kroničnimi stanji.

Uspeh medicine tako ne pomeni manj bolezni, temveč pogosto več ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno, usklajeno in posamezniku prilagojeno oskrbo.

Srčno popuščanje je značilen primer, ki kaže, da mora sodobno zdravstvo poleg zdravljenja razvijati tudi:

• rehabilitacijo,
• spremljanje bolnikov na domu,
• paliativni pristop pri napredovali bolezni,
• podporo družinam.

Razvoj medicine razkriva pomemben paradoks: medicina uspešno podaljšuje življenje, hkrati pa povečuje število ljudi, ki živijo z dolgotrajnimi kroničnimi stanji. Uspeh medicine tako ne pomeni manj bolezni, temveč pogosto več bolnikov, ki potrebujejo dolgotrajno, usklajeno in posamezniku prilagojeno oskrbo.

Srčno popuščanje je značilen primer, ki kaže, da mora sodobno zdravstvo poleg zdravljenja razvijati tudi rehabilitacijo, spremljanje bolnikov na domu, paliativni pristop pri napredovali bolezni ter podporo družinam.

Srčno popuščanje, samomorilne misli in evtanazija

Med srčnim popuščanjem ter evtanazijo ali samomorilnimi mislimi ni neposredne vzročne povezave. Obstaja pa posredna povezava, ki izhaja iz psiholoških, socialnih in eksistencialnih dejavnikov.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem želja po končanju življenja ni nujno posledica zgolj telesnega trpljenja. Nanjo lahko pomembno vplivajo osamljenost, odvisnost od drugih, občutek bremena za družino ter pomanjkljiva zdravstvena in socialna podpora. V takšnih okoliščinah lahko posameznik začne razmišljati o koncu življenja predvsem zaradi občutka brezizhodnosti.

Občutek, da je posameznik breme svojim bližnjim, predstavlja pomemben dejavnik pri razmišljanju o smrti. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem je obremenitev svojcev dobro dokumentirana. Družbena osamljenost, izguba samostojnosti in odvisnost od pomoči tako delujejo kot pomembni posredni dejavniki želje po smrti.

To odpira ključno etično vprašanje: ali je odločitev za končanje življenja res povsem avtonomna ali pa je vsaj deloma posledica pomanjkanja podpore okolja. Zato vprašanje evtanazije ni zgolj individualno, temveč tudi izrazito družbeno vprašanje, ki zahteva razmislek o ustrezni pravni ureditvi.

Etično vprašanje torej ni le, ali posameznik želi umreti, temveč tudi, kakšno pomoč in podporo je pred tem prejel.

Pomen paliativne oskrbe

Napredovalo srčno popuščanje lahko pri nekaterih bolnikih povzroča veliko telesno in psihično breme. Zato je ključnega pomena:

• zgodnje prepoznavanje depresije,
• odprta in iskrena komunikacija z bolnikom,
• pravočasna vključitev paliativne oskrbe,
• podpora družini in socialnemu okolju.

Paliativni pristop pomembno prispeva k zmanjšanju občutka brezizhodnosti ter k izboljšanju kakovosti življenja.

Srčno popuščanje pri starejših tako ni zgolj medicinski problem, temveč kompleksen družbeni pojav, povezan z načinom, kako družba obravnava starost, bolezen in odvisnost.

Razprava na posvetovanju, ki je potekala v polni dvorani rektorata Univerze v Mariboru, je pokazala, da gre za področje, ki zahteva tesnejše sodelovanje med medicino, pravom in socialnimi vedami.

Zaključek

Srčno popuščanje predstavlja pomemben izziv sodobne družbe. Njegova obravnava zahteva celosten pristop, ki presega zgolj medicinsko zdravljenje in vključuje tudi pravne, etične ter socialne vidike.

Posebno pozornost je treba nameniti kognitivnim spremembam ter njihovemu vplivu na pravno sposobnost, pa tudi družbenim dejavnikom, ki lahko vplivajo na odločanje ob koncu življenja.

Le s celostnim pristopom je mogoče zagotoviti dostojanstveno in posamezniku prilagojeno obravnavo starejših bolnikov.

Ključne besede

Srčno popuščanje; starejši bolniki; kognitivne motnje; pravna sposobnost; delirij; paliativna oskrba; evtanazija; družbeni vidiki; etični vidiki; kronične bolezni