21. marec 2023

V zvezi z včerajšnjim mednarodnim dnevom sreče sem prebiral moje zabeležke o sreči, ki sem jih po vsej verjetnosti zapisal kot opombe za neko predavanje ali razgovor s študenti. Pod zapisom z naslovom: »Temeljni pogoji za srečo« sem zapisal opombe: «denar?!, delo, sorodstvo in prijatelji, genetika ter prizadevanje biti srečen«. Po vsej verjetnosti so te opombe nastale na podlagi kakšnega nemškega gradiva.
Glede denarja, ki je po mnenju mnogih prvi pogoj za srečo, je treba omeniti, da strokovnjaki in praksa to stališče zavračajo le pri tistih, ki imajo dovolj denarja za življenje. Raziskave ugotavljajo, da denar osrečuje predvsem tiste, ki ga nimajo. Pri bogatejših, ki imajo dovolj denarja za preživetje, pa se osrečujoč občutek zmanjšuje sorazmerno s povečevanjem denarnega premoženja. Nekateri strokovnjaki s tega področja zatrjujejo, da je meja, kjer se začne zmanjšanje občutka sreče v zahodnih razvitih državah, v letni plači v višini okoli 70.000 do 80.000 evrov. Tako se na primer občutek sreče linearno povečuje, če se posamezniku letni prihodki povečajo od 30.000 na 60.000 evrov, vendar pa v tem primeru ne gre za dvakratno povečanje sreče. Če pa oseba s prihodkom v višini 100.000 evrov letno poveča prihodek za 30.000 evrov, je stopnja osrečevanja bistveno manjša. Torej denar osrečuje ljudi in je pogoj za občutek sreče, vendar ne enako in tudi ne za vsakega in se sreča zmanjšuje z dodatnim povečanjem denarja.
Delo oziroma opravljanje dela je pogoj za srečo, vendar ne samo zaradi pridobivanja dohodka temveč zaradi občutka, da lahko dela, ki brez dvoma osrečuje človeka. To je zlasti prisotno pri ljudeh, ki so izgubili delo oziroma so nezaposleni. Raziskave kažejo, da bi delavec, ki je nezakonito izgubil zaposlitev, moral dobiti odškodnino v višini najmanj dvakratnega zneska izgubljene plače, da bi se pokrila njegova materialna izguba (plače) in nematerialna škoda (duševno trpljenje) za nezmožnost opravljanja dela. (Medklic: Kot nepoklicni sodnik na sodišču združenega dela v bivšem sistemu sem poskušal v sodni odločbi o vrnitvi delavca na delo določiti višjo denarno odškodnino, kot je bil izgubljen osebni dohodek (to ni današnja plača) zaradi nezakonite izključitve iz združenega dela. Denarna odškodnina za negmotno škodo je bila predvidena v 200. členu takratnega Zakona o obligacijskih razmerjih, vendar v delovnih sporih, se to ni prakticiralo.)
Za srečo človeka so posebej pomembni dobri odnosi v družini oziroma sorodstvu in v ožjem krogu prijateljev. Tega pogoja se ne da materialno vrednotiti, saj se dobri odnosi v družini lahko obnavljajo oziroma se lahko sklepajo nova prijateljstva. Zdi se, da krog pristnega prijateljstva praviloma ne bi smel presegati 20 prijateljev, pri čemer tako imenovani »prijatelji« na družbenem omrežju niso prijatelji v tradicionalnem pojmovanju prijateljstva, ki bi bili pogoj za našo srečo, vendar pa tudi njihovega pozitivnega učinka na naše počutje ne smemo prezreti.
Glede genetskega pogoja je sporno, v kakšni meri vpliva na srečo človeka. Večina strokovnjakov meni, da gre za dokaj visok vpliv genetike na občutek sreče, ki se ocenjuje na 40 odstotkov.
Študente je vedno zanimalo, ali lahko posameznik s svojim prizadevanjem, da bi bil srečen, prispeva k občutenju srečnega življenja. Zaključek teh razprav je praviloma bil, da samo prizadevanje biti srečen po vsej verjetnosti ne škodi, vendar pa ne vpliva na srečo, če niso izpolnjeni omenjeni pogoji, da bi človek lahko bil srečen.
To pa pomeni, da si ni treba samo prizadevati za srečo, temveč je treba delovati na temeljnih pogojih, brez katerih ni mogoče pričakovati sreče v življenju. Sreča se nam bo nasmehnila le, če bomo sami odločni, da nas ne zasvoji skrb imeti čim več denarja, da ustvarimo pogoje za delo, v katerem bomo uživali, da vzdržujemo dobre odnose v družini in v krogu svojih prijateljev ter da ne skrbimo za delovanje naše genske zasnove, ker nanjo ne moremo vplivati. Zato nimajo prav tisti, ki zatrjujejo, da sreča pride sama ali pa ne pride. Sreča nas spremlja le, če smo ustvarili pogoje, da se nam pridruži na naši življenjski poti …

Milan Robič
sreča je delo na podlagi pravega znanja 🙂

Lilijana Kosič
Srečen je tisti, ki je aktivno zadovoljen.

Lojzka Furlan
Odličen zapis, hvala zanj…

Danica Mally
Mladi sigurno denar, da si ustvarijo življenje, nam starejšim pa je zelo pomembno prijateljstvo, družina in se znati nasmejat, bit srečen in zdrav.

Barbara Bračič
Beseda, sreča? Kaj pomeni? Vsakemu nekaj drugega! Sreča so moji najbližji, moj vnuk! Sreča je širok pojem! Za mene je sreča, ko vidim lepo jutro, mirno, sončno, polno barv! Sreča je druženje s prijatelji, pravimi, ki jim zaupam, jim lahko vse povem, se z njimi nasmejim in poveselim, ali pa me podprejo, ko sem žalostna! Sreča je, ko berem odlično knjigo in me “potegne vase”, da zgubim občutek za čas in prostor!
Sreča je zdravje in občutek, da “bo še vse prav”, pa čeprav morda šele jutri, pojutrišnjem….
Sreča je res veliko več kot beseda!

Veronika Lemut Mihelčič
Prvi stavek vašega zapisa je res vreden razmisleka in zelo pomenljiv.

Jolanda Mihaela Pinterič
Nikomahova etika o srečnosti bi bila povsem dovolj…tisto zaživeti in se rad imeti.

Nika Jan
Vpliv dednosti razumem v smislu, da je občutek sreče pogojen (tudi) z našimi osebnostnimi lastnostmi oziroma človekovo »naravo«, npr. optimizem – pesimizem, in drugimi. Nagnjenost k sreči je torej do določene mere podedovana. Seveda so osebnostne značilnosti odvisne tudi od vplivov okolja, v odraslem obdobju pa predvsem lastne aktivnosti in samoangažiranja. Optimisti imajo na splošno pozitiven odnos do sveta in živijo po principu: zakaj bi bili nesrečni zaradi vsega, česar nimamo, ko pa smo lahko srečni zaradi vsega, kar imamo! Ali pa: zakaj bi drug drugemu škodovali, če si lahko pomagamo … in tako naprej. Seveda ne gre za nek naivni optimizem v smislu brezpogojnega »pozitivnega mišljenja«, sprejemanja vsega in vsakogar. Gre bolj za splošno usmerjenost v »plus«. Raziskave kažejo, da so optimisti nasploh srečnejši in uspešnejši, tako v športu kot znanosti, so bolj produktivni, kreativni, zdravi in tudi živijo dlje.
Sreča torej ni le objektivno temveč s u b j e k t i v n o pogojeno doživljanje; stopnja sreče ni odvisna samo od situacijskih vplivov temveč od posameznikovih osebnih lastnosti (osebnostne poteze, pretekle izkušnje, stališča, način razmišljanja, potrebe … itd.). Optimizem je nasploh dobra obramba proti nesreči.
Napačno bi bilo mnenje, da lahko naredimo srečnega človeka že samo s tem, da iz njegovega življenja odstranimo negativne izkušnje! Če je to vse, kar naredimo, ne dobimo srečnega, ampak p r a z n e g a človeka. V življenju potrebujemo slabe in dobre izkušnje. Vendar pa nas pozornost stvarem, ki so nam uspele, namesto tistih, ki nam niso, u t r d i pred negativnim občutkom in naredi bolj spretne pri prenašanju življenjskih udarcev in tegob.
Optimizma se je mogoče tudi priučiti. Vse, kar moramo storiti, je premišljevanje o stvareh, ki so nam v življenju uspele in ne o tistih, ki so nam spodletele. Kadar koli dobimo občutek, da smo negativni, se moramo za trenutek ustaviti in pomisliti na vse, kar nam je uspelo. Čeprav se zdi tehnika preprosta, je v resnici zelo učinkovita.
Za srečo »nadarjeni« ljudje so osredinjeni bolj na druge kot nase (… jaz, jaz, moje, meni …). Ne postavljajo v ospredje tega, kar jim drugi lahko nudijo, temveč bolj to, kar sami lahko dajejo drugim. V življenju znajo biti hvaležni za drobne stvari, se ne primerjajo z drugimi, uživajo v svojem delu, imajo na splošno pozitivno samopodobo in jih razveselijo tudi tuji uspehi. V svojem vsakdanjem življenju aktivirajo svoje različne sposobnosti, kar jim prinaša zadovoljstvo, občutek sreče in življenjske izpolnjenosti (naj bo to služba, glasba, šport ali kaj drugega …).
Ko pa svoje sposobnosti uporabljamo za p o m o č – d r u g i m, nas to postavi še na pot uresničevanja SMISELNEGA življenja.
Vsem želim lep in srečen dan!

Darja Trojner
Sreča je znati živeti in uživati s tem in v tem kar imamo , kar si pridobimo z delom, odnosi, skrbi za zdravje, imeti rad…..znati uživati v vsem lepem, v ljubezni, naravi, kulturi, v miru…. tega ne zmorejo vsi.

Igor Triller
Modrijana je nekdo vprašal, KAKO DOSEČI POPOLNO SREČO V ŽIVLJENJU?
Modrec je kratko odgovoril: “NE SE KREGAT Z BEDAKI!”
Človek se ni strinjal z njim in mu je to tudi povedal. Modrec pa mu odvrne: “PRAV IMATE!”

Nataša Kajba Gorjup
Sreča je iluzija za katero ljudje prepogosto žrtvujejo svobodo.

sreča#