8. februar 2022

Hrvati imamo zanimiv izrek, ki nam starejšim da misliti: “Star sam ali ne i ostario.”

Ta stavek lahko razlagamo na različne načine. Osebno se mi zdi zanimivo razmišljanje, ki se povezuje z naravno pasivnostjo telesnega življenja v starejših letih in z zavestjo o nujnosti dinamičnega notranjega duhovnega življenja.

Gre za prenos težišča življenja s področja zunanjosti v notranjost. Pri tem naletimo na težave, ker smo notranjost vedno zanemarjali in se nanjo spomnimo šele v zadnji tretjini življenja, ko se nam vse zdi prepozno in da se ne izplača zaspane notranjosti prebujati od začetka.

Poudarek v omenjenem izreku “vendar nisem ostarel” pove, da v starosti ne smemo izgubljati stika z našim življenjem, zlasti pa ne križem rok čakati, da se nam kaj lepega zgodi samo po sebi.

Seveda obstajajo dogodki, na katere nimamo vpliva. Če svoje življenje v starosti vodimo pasivno in tesnobno, se nam v resnici ne bo zgodilo nič dobrega.

V starosti velja maksima nujnosti, da vzpostavimo povezavo s svojim utrujenim telesom in s svojim nikoli ostarelim umom vzamemo usodo v svoje roke.

Ostati moramo notranje aktivni z zamišljenimi sprehodi skozi svojo zavest, da bi lahko prepoznali težave in učinkoviteje poiskali rešitve v danih okoliščinah, ki jih v starosti objektivno ne moremo več spreminjati.

Metka Penko Natlačen

Večkrat se ob tej obravnavi starosti in let, na kar smo ženske večinoma alergične že od mladega, vsaj jaz sem, spomnim na cudivito priliko pred leti, ko sem na konferenci o sodelovanju generacij vodila zaključni dan. Nekateri so o vsebini te povezave obeh generacij govorili kot o novem odkritju. Nekateri znani profesorji gerontologi, iz Prage in Pariza, so povedali, da je to stara vrednota, samo pozabljena. Da v velikih medgeneracijskih družinah se je harmonija med generacijami sama po sebi pretakala. In zakljucili smo s čudovitim rekom Marka Avrelija, vladarja in vojščaka, o tem, da mladost in starost nista obdobji živlenja, ampak stanje našega duha. Očaral me je ta rek in se velikokrat spomnim nanj. Stanje duha, ki je dozorel, je v vsakem obdobju naša osebna notranja harmonija. Mislim, da je to največ, česar smo lahko deležni. In da se tega veselimo, je še posebej pomembno. Ta vrednota se ni spremenila že več kot 2000 let. In je bogata, ne glede na modo obdobij. – Hvala vam za lepa razmisljanja.

#življenje, #starost