Starizem – negativno obravnavanje starejših
30. januar 2024
Beseda starizem je novejša tvorba dveh pojmov: »star« in «izem«, ki opredeljuje določeno stanje. Ko govorimo o starizmu, imamo v mislih diskriminacijo ali nepravično obravnavo ljudi, ki pripadajo starejši generaciji (starejši slovenski sinonim bi bil »staromrzništvo«). Starizem se kaže v predsodkih, stereotipih in diskriminaciji na podlagi starosti, kar negativno vpliva na vse vidike življenja starejših posameznikov. Nekaj pogostih stereotipov in predsodkov, ki jih poznamo vsi, čeprav so povsem iracionalni, je npr.: »Vsi starejši so nazadnjaški«, »Starejši ne razumejo mladih«, »Starejši so slabši delavci«, »Starejši so slabi šoferji in ne sodijo v promet«, »Starost je žalost«, »Vsi starejši so enaki (so neprilagodljivi, hipohondrični, skopušni, sumničavi, zapečkarji, nič jih ne zanima, samo posedajo pred TV«) … itd., itd., lahko bi naštevali v nedogled.
Predsodki so trdovratna in neargumentirana, praviloma negativna stališča (do določenih oseb ali skupin), ki imajo zelo močno emocionalno komponento in pomembno vplivajo na naše vedenje. Od majhnega jih vceplja ožje in širše socialno okolje. Ker temeljijo na močni čustveni komponenti, so čustveno zelo odporni na spremembe, zato za njihovo spreminjanje ni dovolj samo razumsko sprejetje, temveč je potrebno najprej izkoreniniti emocionalne korenine (negativne emocije), kar povzroča znatno večje težave.
Pri razgradnji predsodkov je treba izhajati iz nekaterih strategij, kot npr.: sprejemanje zakonskih aktov in predpisov proti diskriminaciji določenih skupin. Pomembna strategija je sistematično informiranje in poučevanje o nesmiselnosti in neupravičenosti predsodkov. Pomembni pa so tudi neposredni kontakti in izkušnje s posamezniki in skupinami, ki so predmet stereotipov in predsodkov.
Zakoni o varstvu starejših in prizadevanja za ozaveščanje spodbujajo spoštljiv odnos do ljudi vseh starosti in zmanjšujejo negativne vplive starizma. Spoštovanje in cenjenje modrosti starejših posameznikov je izjemnega pomena za zdrav in uravnotežen razvoj družbe. Starejši posamezniki prinašajo bogate izkušnje, znanje ter perspektive, ki so lahko dragoceni viri za skupnost. Njihova modrost izvira iz življenjskih izkušenj, premagovanja izzivov in pridobivanja znanja skozi leta. Vendar pa se v nekaterih delih strukture naše družbe modrost starejših ne ceni dovolj ali pa se spregleduje.
Starizem je posledica dveh nasprotij: ljudje vedno bolj dosegajo višjo starost, kar postaja za družbo problem oziroma izziv, ki se razume in obravnava kot “problem”.
Z višjo pričakovano življenjsko dobo se povečuje delež starejših ljudi v populaciji. To predstavlja izzive za družbo, saj mora slednja zagotoviti ustrezne socialne in zdravstvene storitve za starejše, ki lahko potrebujejo več oskrbe in podpore. Daljše življenje lahko predstavlja pritisk na pokojninske sisteme, saj morajo zagotoviti finančno varnost ljudem, ki živijo dlje. Starejši ljudje pogosto potrebujejo več zdravstvene oskrbe, kar lahko poveča zdravstvene stroške za družbo. Z višjo pričakovano življenjsko dobo ljudje morda ostajajo dlje delovno aktivni, kar lahko vpliva na zaposlovanje, poklicno usposobljenost in potrebe po prilagoditvi delovnega okolja. Starejši posamezniki lahko potrebujejo prilagojeno stanovanje in podporne storitve, kar zahteva prilagajanje stanovanjske politike. Čeprav so ti izzivi resni, je pomembno razumeti, da je podaljšanje življenjske dobe enako pomembno za posameznike in družbo kot celoto. Resničen izziv je najti trajnostne in celovite rešitve, ki bodo omogočile, da družba učinkovito odgovori na potrebe vseh generacij, ne glede na starost.
Cenjenje modrosti starejših bi moralo biti pomembno vrednoteno v družbi, saj s tem lahko gradimo bolj celovito in sočutno okolje. »Bi moralo«, vendar se oblastne strukture tega otepajo in odlagajo rešitve za neko daljšo bodočnost …
Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, vključevanje starejših v odločanje ter spoštovanje njihovih prispevkov k družbi so ključni koraki k ustvarjanju bolj inkluzivnega in pravičnega okolja za vse bodoče starejše generacije, ne samo za sedanjo …
Odlicno zapisano. Starizem kot ga opisujete, je hud predsodek. Ne staromoden, kar predsodki radi so, ampak iz sodobnega časa. Biti starejši in star danes enostavno ni moderno. Naloga vladajocih struktur v družbi je gojiti spoštovanje do stareĵših in jih obravnavati kot izkušene državljane, ki dajejo vzor.
Odlično napisano, primerno tudi za objavo v učbeniku.
#starost, #etika
Komentiraj