13. april 2022

Na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru je skupina strokovnjakov opravila analize nekaterih stečajev v Mariboru v preteklih letih, zlasti v času krize po letu 2010. Vse bolj se kaže, da je marsikateri stečaj v Mariboru bil preuranjen in nepotreben. Temeljne ugotovitve so:

1. Bančni sektor je v času pred krizo do leta 2010 vsiljeval podjetjem praviloma kratkoročne kredite z obljubo, da jih bo spreminjal v dolgoročne kredite po ugodnih pogojih in pod vplivom politike;

2. Ob prvih pojavih krize banke niso držale svojih obljub o dolgoročnih kreditih in v strahu za vrnitev kreditov so ob prvi možnosti odpovedale kreditne pogodbe ter poskušale z blokadami takoj izterjati dolgove podjetij;

3. Podjetja so bila nesposobna vračati kredite zaradi krize in jih je stečajna zakonodaja takoj prisilila v stečaje;

3. Davčni organi niso imeli posluha, da bi pomagali podjetjem in so se pridružili bankam s svojimi blokadami;

4. Mediji so iskali vzroke v napakah poslovodstva zlasti pa »lastnikov«, ki so bili ujeti med željo ohraniti zlasti družinska podjetja in zahtevami bank ter so nesmotrno ponujala v zavarovanje svoje osebno premoženje;

5. Organi pregona so praktično pri vseh podjetjih našli napake poslovodstva in lastnikov in sprožali ustrezne postopke ter skupaj z medijskim sojenjem ustvarili strah ob sprejemanju kakršnih koli rizičnih poslov. S tem v zvezi je treba posebej omeniti nesmiselno in nedojemljivo napako zakonodajalca, ki je novembra leta 2011, torej neposredno pred podjetniško krizo, na podlagi 10. b člena ZGD-1 odvzel pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega organa v podjetjih, ki so bila v težavah, kar je pomenilo zlasti v družinskih podjetjih uvajanje drugih oseb v vodenje poslovanja in je posledično prihajalo do pospešitev števila stečajev. Omenjena ureditev prisilnega odstranjevanja poslovodnih oseb (lastnikov) je prenehala šele oktobra 2013, ko je že vrsta mariborskih podjetij bila v stečaju.

6. Celotni gospodarski in zlasti bančni sistem je ohromel, politika pa je menila, da bo s pravom in kazenskimi postopki dosegla prebujanje podjetništva, kar se je izkazalo kot iluzija. (Bilo bi zanimivo, poučno in koristno ugotavljati, koliko oseb je bilo v Mariboru sodno ovadenih in medijsko linčanih za domnevna kriminalna dejanja in koliko jih je bilo dejansko tudi obsojenih.)

7. Razprodaja premoženja, zlasti pa nepremičnin v stečajnih postopkih, je bila zaradi velike ponudbe določena oblika grabeža, v katerem so se obogatili le finančni špekulanti. Poprečno so bile nepremičnine prodajane za eno tretjino njihove dejanske vrednosti. Kljub temu, da je pravna stroka predlagala prodajo nepremičnin ob uporabi tretje dimenzije, tj. časa (usklajevanje plačila vrednosti nepremičnine v daljšem časovnem obdobju), vendar se nihče za to ni zmenil.

8. To, kar ima v podjetništvu največjo vrednost (organizacija, znanje, delavci, kartoteka poslovnih partnerjev idr.), se je v tako imenovanih stihijskih razprodajanjih v stečajnih postopkih izgubilo kot nič vredno premoženje. Stečajni upravitelji in sodišča niso bili pozorni na imaterialne vrednosti podjetja.

9. Delavci so ostali brez dela in zanimivo je, da so to pasivno sprejeli, prepričani, zaradi medijskih insinuacijskih poročil, da so se lastniki obogatili, zlorabljali podjetja in namerno sprožali stečaje.

10. Poseben nemir in nezaupanje v pravo in pravno državo ter pravosodje je povzročila uveljavitev Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 1999, ki je zamrznil podjetništvo v Sloveniji, saj je administrativno obremenil ustanovitelje d. o. o. in d. d. z osebno odgovornostjo mimo spregleda pravne osebnosti. Šele leta 2011 je bila ta napaka odpravljena za izbrise, opravljene po letu 2011. Za izbrise svojih družb v obdobju med 1999 – 2011 oškodovani družbeniki še danes plačujejo obveznosti svojih izbrisanih družb brez likvidacije oziroma stečaja. Zakonodajalec je sicer leta 2021 priznal napako in priznal pravico oškodovanih družbenikov do delne odškodnine. Pri tem pa so poslanci v Državnem zboru z amandmaji tako zapletli postopek uveljavljanja odškodnine pri državnem odvetništvu, da je priznanje države za storjeno napako le deklarativno oziroma prazna obljuba.

Fazit: Politika je poslala banke v postopke prisilne izterjave svojih radodarnih kreditov skozi stečajne postopke, v katerih praktično niso dobile niti polovice svojega denarja zaradi poceni razprodaje premoženja podjetij – kreditojemalcev. Ker banke niso mogle izterjati danih kreditov, jih organi pregona pošiljajo na sodišča, ki pa jih, zaradi sistemskih napak politike, oproščajo odgovornosti ob velikih dodatnih stroških postopkov. Da bi zaščitila banke, pa je politika poslala račun za vse sistemske napake nam davkoplačevalcem.

Stečaj marsikaterega podjetja, izguba delovnih mest, poceni prodaja podjetniškega in osebnega premoženja podjetnikov, izločanje na družbeno obrobje in medijsko sramotenje uspešnih podjetnikov, razpadi družin in zlasti strah pred podjetništvom je le kolateralna škoda napačnega političnega vodenja gospodarstva v krizi in reševanja gospodarskih težav. Strokovnjaki na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru menijo, da bo šele čas pokazal vse katastrofalne razsežnosti političnih napak v zvezi z reševanjem ti. bančne luknje, ki je v osnovi posledica grobe sistemske napake.

»Napak, ki smo jih naredili pri reševanju krize, je bilo veliko. Meni se zdi največja takojšnja zaustavitev kreditiranja gospodarstva, ki so ga pred tem med letoma 2005 in 2008 naredili kreditno zasvojenega. Kreditiranje bi morali zmanjševati postopoma z reprogramiranji, a je razumno reševanje preprečil politično popularen pogrom tajkunov, ki ni uničeval tajkunov ampak »njihova« podjetja in posredno druga podjetja«, je zapisal prof. dr. Jože Menciger v Nedeljskem dnevniku, 16. maja 2018, na str. 17.

Banke, ki so ustavile kreditiranje, smo davkoplačevalci pozneje nagradili z več milijardami evrov, da bi bile sposobne za prodajo podjetij tujcem pod ceno, ob predhodno razlaščenih njihovih delničarjih – praviloma slovenskih državljanih.

Verjetno podobnost ugotovitev med strokovnjaki IZOP-Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru in zapisom prof. Mencingerja ni slučajna.

Več o problematiki izbrisa pravnih oseb lahko preberete v publikaciji: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.

#banka, #kolateralna škoda, #stečaj, #podjetja, #politika