20. februar 2024

Študij prava ni povezan s spolom, in ni nujno, da je bližji enemu ali drugemu spolu. Pravo kot znanstvena in aplikativna disciplina je namenjeno vsem, ne glede na spol, in je oblikovano za splošno razumevanje pravnega sistema, zakonodaje in pravnih konceptov. Uspešnost v pravnem svetu je odvisna od znanja, spretnosti, etike in številnih drugih lastnosti posameznika, ne pa od spola.

V sodobnih družbah se študij prava odvija na enakih izhodiščih za moške in ženske. Spol ni ovira ali prednost pri uspehu v pravnem študiju in poklicu. Prav tako se število moških in žensk, ki se odločajo za študij prava, izenačuje, in oba spola sta zastopana v pravnih skupnostih, s tem da je danes višji odstotek žensk kot moških na pravnih fakultetah in tudi v poklicu. Tako kot na nekaterih drugih strokovnih področjih upravičeno govorimo o feminizaciji pravnega poklica. Ne poznam raziskav, ki bi zanesljivo odgovorile na vprašanje, kateri so vzročni dejavniki takšnega stanja in ali je to za pravno prakso dobro ali slabo.

Pomembno je poudariti, da so sposobnosti, predanost, etično ravnanje in druge osebne lastnosti tiste, ki določajo uspeh posameznika v pravnem poklicu. Če moški ali ženska ima veselje do prava, ,obvladuje analitične sposobnosti in zanimanje za pravne zadeve, lahko študij prava in kasnejša kariera v pravu postane del njihove uspešne in osrečujoče poklicne življenjske poti.

Ob tej temi ne moremo mimo dejstva, da v Sloveniji prevladujejo ženske, v tradicionalno izključno moškem sodniškem poklicu. Znano je, da družbeno poslovne vede in pravo na univerzitetni stopnji študira okoli 70 % žensk in je pričakovati, da se bo trend povečeval. Feminizacija sodniške funkcije ni izjema, saj je splošno znana tudi na številnih družbenih področjih, kjer poklicno delujejo pravniki. S prisotnostjo žensk v sodstvu se strokovnost ne zmanjšuje, vendar pa nekateri opozarjajo na določeno pomanjkanje racionalnosti. Opaziti je tudi, da so ženske sodnice strožje pri izrekanju kazni za določena kazniva dejanja, povezana z žensko in družinsko problematiko. Struktura žensk v sodstvo ni enakomerno porazdeljena saj je najmanj žensk na vrhovnem sodišču največ pa na nižjih sodišči v sorazmerju z številom moških. Računa se, da je danes v sodstvu le ena petina moških sodnikov. Po številu diplomantov je v po nekaterih raziskavah 2/3 žensk v razmerju do 1/3 moških. Zanimivo je vprašanje ali bo digitalizacija v sodstvu in spremembe, ki jih narekuje sodobno življenje vplivala na spremembo sedanjih razmerjih med moškimi in ženskami na pravnem področju.

V vsakem primeru trditev v zgoraj navedenem razmišljanju, da je študij prava primeren za oba spola ni sporna.

( O situaciji v Sloveniji, glejte podrobneje; Teja Jelačič, Feminizacija sodniške funkcije v Sloveniji, Primorska fakulteta za menedžment v Kopru).

Metka Penko Natlačen

Gotovo je studij prava primeren za oba spola. Pretirana feminizacija pa ni najboljša smer za prihodnost.

Kati Min

Seveda je študij prava primeren za oba spola. A pri poklicih je drugače….sposobnost analitičnega razmišljanja ni enaka pri M in Ž, saj je delovanje možganov različno. Zato feminizacija sodstva ni prava stvar.

#študij, #etika