11. januar 2023

V času preteklih božičnih in novoletnih praznikov so bili mariborski lokali polni. Tako sem v prazničnih dneh s svojim prijateljem vstopil v znan mariborski lokal, ki je bil poln gostov, pretežno mlade populacije. Ko sem mlajšo kelnarco vprašal, ali je kaj prostora, mi je rekla, da ga ni, in ne da bi jo kaj vprašal, pokazala z glavo na mizo treh starejših gostov: »Ti starci sedijo tukaj že celo popoldne in jih ne morem izgnati.« Z malce grenkobe sem ji odgovoril, da sva tudi midva starca. Zdelo se mi je, da sem jo s to pripombo spravil v zadrego …, vendar ne vem zakaj, pa verjetno tudi ona ne.
V medijih sem pred dnevi prebral čudenje nekega novinarja, da je politika imenovala starejšega upokojenca na neko pomembno funkcijo, češ da to ne gre …
Ni sporno, da se v našem družbenem okolju, podobno kot tudi drugod v sodobnem svetu, vrednote, povezane z mladostjo, povzdigujejo, medtem ko so vrednote, povezane s starostjo, potisnjene na obrobje družbe. To je posledica splošnega pojava v zahodni kulturi, izločanja starostnikov iz družbenega okolja, ki obožuje mladost in nima uveljavljenih jasnih usmeritev, kako obravnavati starejše, kot populacijo ki je različna od pomembnejše (beri: koristne večine). Različnost starejših od večine v družbi odseva v vidnih telesnih oznakah starosti, v načinu in vsebini razmišljanja ter v obnašanju v družbi. Drugačnost pa vedno moti večino.
Pri srečanjih z birokrati ali strokovnjaki se tudi najmanjše zmote ali želje po podrobnejših navodilih pripisujejo starejšim kot slabost, ki jim je lastna. V medijskih poročilih o prometnih nesrečah bo vedno posebej navedeno, če je udeleženec starostnik. Zdravnik ali odvetnik bo raje poslušal mlajšo osebo kot spremljevalca kakor pa starostnika, ki naj ne bi znal sam povedati, kaj ga teži. Izjemoma bo pri poročanju o starejši osebi opozorjeno na njeno umsko sposobnost in izkušnje, bo pa kvečjemu pri moškem omenjen še njegov telesni videz, pri ženski pa njena mladostnost in obleka. Starejša generacija se danes v naši družbi obravnava podobno, kot so se obravnavali verniki v socializmu, v sedanji družbi pa kot drugorazredni ali tuji nepoklicani prišleki oziroma invalidi in drugačne skupine, za kateri velja, da so nebódijihtréba.
Zanimivo je, da se moški starostniki ocenjujejo bolj pozitivno kot starejše ženske. Strah pred starejšimi in njihovo negativno »vrednotenje« se zmanjšuje pri tistih, ki so jim bliže po starosti. Čeprav smo v starosti vsi najbolj enaki, pa se vendar okolje do posameznih starostnikov obnaša bolj različno kot do posameznikov v aktivni dobi življenja. V skupini starostnikov je izrazito velika razlika med posamezniki glede na zdravje, finančne zmožnosti, bivše družbene funkcije, mentalne sposobnosti idr.
Za starostnike je pomembno, da najdejo smisel življenja v starosti, odkrijejo sami sebe in vrednote, za katere je vredno živeti in podariti drugim tisto, kar smo se naučili in dognali v aktivnem obdobju življenja. Od družbenega okolja pa bi starejši želeli vsaj malo več spoštovanja, manj obravnavanja kot drugorazrednih in posebej manj kritičnosti do našega izgleda in obnašanja ter naših zmožnosti.
Od sedanje strukture starejših pa naj oblast ne pričakuje vzhičenega ploskanja, ker so jim roke preveč utrujene od trdega dela za boljšo obljubljeno bodočnost, ki je ne bodo doživeli …

Ivi Šume
Žal modus sodobne družbe velikokrat premalo ceni tiste in njih kvalitete, ki prinašajo vsaki družbi neprecenljivo modrost in tisto “patino” , ki jo dela človečno. Vse bolj prevladujoča (zgolj) hladna storilnostna naravnanost, v maniri “višje, hitreje, močneje”, najbrž ni tisti pravi koncept, ki daje upanje za človeku in družbi prijaznejša obzorja.

Jasna Kontler
Zelo resnično. Žal. Starostnik sicer zvrnil lepše kot starec, a oboje marsikdaj postaja skoraj psovka. Starci menda zasedamo prevelike hiše in stanovanja, polnimo čakalnice zdravnikov, povzročamo prometne nesreče, predolgo delamo in s tem mladim odjedamo delovna mesta, predolgo uživamo pokojnine in s tem praznino proračun, se težko prilagajamo splošni digitalizaciji, preveč govorimo o stvareh iz preteklosti, ki mlade ne zanimajo, preveč kritiziramo, se ne znamo ob pravem času umakniti v domove za starejše itd. Na Japonskem menda še vedno spoštujejo modrost starejših. Tudi pri nas je, kot ste napisali, nekaj izjem. Zame so največji uganka stari glasbeniki. Nihče od mladih se ne zgraža, ko starci skačejo po odru. Tudi stari igralci se ne morejo pritoževati. Ampak tako pač je.

Nikola Vlahović
Kot prvo, mladi ne vedo da smo mi njihovo življenje preživeli a oni so naše šele začeli živeti. Kot drugo, ne poznajo sistema pay as you go. Mi smo iz dohodka in čistega dohodka (pojma iz prejšnjeg sistema) odvajali v sklade za njihovo prihodnost. Kot tretje, marsičem smo se morali odpovedati, da smo jim omogočili šolanje in jih pripeljali do hišnega praga. Kot četrto, pri mojih profesorjih (ki sem jih visoko spoštoval) je veljalo pravilo, da inženir mora znati nekaj izračunati. Danes pa imamo visoko produkcijo inženirjev, ekonomistov, komercialistov, komunalnih inženirjev za delo v trgovskih centrih, bencinskih servisih in tekočih trakovih. Kot peto, v naših časih smo znali ustati mladi mami (ki je imela majhnega otroka) da se usede na vlaku, avtobusu, tramvaju. Prav tako smo ustali starejši osebi ob podobnih priložnostih. In še bi se dalo naštevati. Ta kelnerica verjetno ni slišala za pregovor: “Nema udarca bez starca”.

Jože Artnak
Izjemno dobro in lepo ste povzeli bistvo. Lahko bi dodal še vsak svojo izkušnjo. Sam mislim, da naša družba v zahodnem svetu krepko prednjači po zadržanem odzivu mlajših – še aktivnih genaracij do starejših, ne le v primeru, ki ste ga izpostavili, ampak tudi glede možnosti prenosa znanja, izkušenj in modrosti, od družinske celice, podjetij in javnih služb, pa nenazadnje tudi do vodenja države v vseh treh njenih vejah oblasti.

Toncka Trako
Dobro je, da se imamo možnost starati, nekateri žal ne bodo imeli te sreče .

Janez Smerkolj
Kombinacija izkušenj in mladostne energije je v vsaki pametni družbi najboljša, saj imajo koristi od tega vsi.

Dragica Bacani
To, kar zdaj so ti mladi, bili nekoč smo mi,
a oni še ne vedo, če bodo to kar zdaj smo mi!
Starost je modrost!

Marko Salmič
Življenja se več ne ponuja kot maraton, ampak bolj kot hiter štafetni tek z vedno intenzivnejšimi predajami. Naj zmaguje v danem trenutku “najzmogljivejši”. Ko posameznik ne zmore več tempa, naenkrat postane ovira.

Gasper Oder
Večina “vrhunskih” politikov je stara garda.
In zato smo hvaležni, da nam gre tako dobro!
Slava jim!

Suzana Roj
Žal to prihaja iz osnovne celice- družine kjer primanjkuje osnovnih vrednot.

Diana Privšek
Ugotovitve, ki držijo, žal…

Iris Fenrich
Kako resnicno. Nas vsakdan. Bravo

Alojzij Kolenc
Res je vse, vendar starost je lepa, kljub vsem problemom. Sam uzivam v starosti, zadovoljen sem z vsem, kar mi je dalo življenje.

Ksenija Matevžič
Res je, glede na to, da se starostna meja dviga, bi morali temu primerno spoštovati vsaj umsko aktivne starostnike, še nisem namreč zasledila, denimo umetniškega razpisa, ki bi imel omejitev npr nad55 let, dočim omejitve pod 40 so pa kar pogoste. Ok, če se podpira mlade, vendar je treba reči bobu bob in glede na starajočo populacijo tudi vzpodbujat njeno aktivnost, ne samo za izvabljanje denarja iz nje.

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko bravo kako resnično ste napisali, strinjam se z vami.

Zinka Razbornik
Edina pravica da se vsi staramo,itd.

Marija Fortič
In tem zaničevalcem smo starostniki zagotovili lepo brezdelno življenje.A se ne zavedajo,če nas nebi bilo tudi njih ne bi bilo.Uživajo nase delo in žulje,sedaj smo pa v napoto.To je največja sramota za mlade.

Vesna Pomlad
Spostovani profesor, ne vem kako sem erokovala in vaši zapisi se mi ne pojavljajo… To me pa res zalosti, vsaj pri vas je bil miselni preskok..da sem se poglobila v stare zapise, razmišljanja..

starost#