3. avgust 2022

Vedno mi je bilo žal študentov, ki so se soočili z nepričakovano življenjsko osebno ali družinsko oviro ter so izgubili motivacijo za nadaljnji študij. Ne želim govoriti o življenjskih poteh »faliranih študentov«, še manj pa jih obsojati. Nimamo podatkov, koliko študentov opusti študij, ker niso našli ponovne osebne motivacije bodisi v krogu študijskega okolja ali v krogu svojih najožjih družinskih članov. Obžalujem, da družba in visoko šolstvo ne posvečata pozornosti temu pojavu in da izključno študentom samim pripisujeta odgovornost za neuspehe pri študiju.

Vidna zunanja razigranost današnjih mladih generacij skrbno skriva težave mladih ljudi pri srečanju z realnim življenjem v času študija.

Izguba motivacije za določen študij pomeni, da se študent srečuje s težavo, glede katere je prepričan, da zoper njo ne more storiti ničesar. Praviloma ob tem ne išče krivca zunaj sebe, temveč krivi samega sebe, kar pomeni, da ponotranji problem z usodno posledico paraliziranja svojih sposobnosti in zlasti volje, da bi le nadaljeval študij. Pogosto k temu prispevajo tudi drugi, kot npr. profesorji, starši in širše družbeno okolje, s kritičnimi obtožilnimi opombami.

Da bi študent sebe ponovno motiviral, je nujno iskanje novih načinov motivacije, ki jo potrebuje za ukrepanje oziroma nabiranje nove energije za nadaljevanje študija. K spodbujanju ponovne motivacije pomaga tudi razgovor o uspešnih študijskih zgodbah brez opisovanja težav, s katerimi se srečujejo tudi uspešni študentje. Organiziranje tekmovanj v manjših študijskih skupinah je učinkovito sredstvo za utrjevanje motivacije. Študentu v težavah je treba jasno povedati, da študijske težave niso razlog za odnehanje študija. Znano je, da če človek vzame usodo v svoje roke, oziroma če je izzvan s težavami, najde tudi za to potrebno energijo, zlasti če ima v mislih jasen cilj, ki ga želi udejanjiti. Praktične vsakodnevne lastne prakse svetovanja študentom pri pripravah za izpite kažejo, da na motivacijo pozitivno deluje izdelava in izvajanje natančnega urnika študija oziroma priprav na izpite in to ne z razmišljanjem o izpitu temveč o vsebini študijskega gradiva. Izogibati se je treba negativnim mislim in pretirani samokritičnosti.

Dvig samozavesti z razmišljanjem o svojih zmožnostih in sposobnostih v preteklosti, s spominjanjem na prijetne občutke po že opravljenih izpitih, vedno pozitivno vpliva na motivacijo.

Eden od najbolj pomembnih dejavnikov za vzdrževanje in obujanje motivacije je osebna disciplina vztrajnega opravljanja študijskih nalog. Osebni oziroma samodisciplini se danes posveča premalo pozornosti, čeprav jo nekateri opredeljujejo kot ljubezen do samega sebe.

V praksi se priporoča utrjevanje samodiscipline z nagrajevanjem samega sebe za uspešno opravljeno nalogo (več časa za določene prijetne aktivnosti) oziroma kaznovanje sebe za opustitev konkretne predvidene študijske naloge (opravljanje neprijetnega dodatnega dela).

Pri študentih prava je po mojih izkušnjah močan motivator za študij poslanstvo pravniškega poklica v smislu nudenja pomoči drugim in možnost široke osebne pokončnosti. Drugi razlogi, kot so možnost zaslužka pri tem poklicu, družbeni ugled, možnost zasedanja določenih visokih družbenih položajev, medijska izpostavljenost in določena stopnja »posvečenosti« pri opravljanju pravniških opravil, ki se izkazuje v raznih uniformiranih oblačilih idr., ni poseben motivator za študij prava.

Vedno sem si prizadeval, da bi univerza in družba posvečala pozornost tudi spremljanju in nudenju pomoči študentom ob pojavu opuščanja začetega poklicnega izobraževanja. Žal to ne zanima širše družbe in visokega šolstva, ki se posveča uspešnim študentom, čeprav je življenje sestavljenka uspešnih in manj uspešnih ter neuspešnih ljudi, ki pa so vsi vredni in si zaslužijo pomoč v lastnih težavah in kvalitetno življenje, čeprav ne vem natanko, kaj je to.

#študij, #študent, #motivacija