1. september 2025

Z uveljavitvijo novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1, Ur. l. RS, št. 22/2025) je bil ukinjen institut zasebnega visokošolskega učitelja. Ta status je od leta 1993 omogočal, da oseba z doktoratom znanosti, izvoljena v naziv visokošolskega učitelja in vpisana v razvid ministrstva, samostojno izvaja pedagoško delo tudi izven univerzitetnega zaposlitvenega razmerja.

Gre za pomemben korak nazaj. Novi zakon namreč ne predvideva nobene nadomestne ureditve. To pomeni, da doktorat znanosti sam po sebi ne zadostuje več za akademsko samostojnost – edina možnost je zaposlitev na univerzi.

Takšna ureditev odpira resna vprašanja:

• pravna praznina: status je ukinjen brez prehodnih določb ali obrazložitve,

• poseg v ustavne pravice: svobodo dela (49. člen), svobodo znanstvenega ustvarjanja (57. člen), enakost pred zakonom (14. člen) ter načelo pravne države (2. člen),

• odstop od evropske prakse: v večini držav EU poznajo podobne institute (npr. Privatdozent v Nemčiji, Titularprofessor v Švici, Professeur associé v Franciji).

Slovenski sistem se s tem zapira in centralizira moč v rokah univerz, kar zmanjšuje inovativnost, interdisciplinarnost in mednarodno mobilnost.

Na ukinitev tega statusa je postala pozorna tudi Akademija pravnih znanosti, ki praviloma združuje doktorje znanosti, ki delujejo izven univerz. Prav njim je s to spremembo zaprta pot do akademskega poklicnega dela, kar pomeni izgubo pomembne možnosti za vključevanje vrhunskih strokovnjakov v pedagoško in raziskovalno delo.

Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije obvešča dosedanje zasebne visokošolske učitelje le o omenjeni določbi zakona brez utemeljitve in brez sklepa o prenehanju statusa in posledicah prenehanja. Zgolj obvestilo o zakonski ukinitvi statusa ne zagotavlja pravne varnosti in onemogoča učinkovito pravno varstvo.

Gre za vprašanje, ki presega posamezni osebni primer. Nanaša se na prihodnost slovenske akademske skupnosti, na možnosti mladih doktorjev znanosti in na spoštovanje temeljnih pravic v pravni državi.

Zdi se, da zakonodajalec sledi svoji metodi izbrisa drugačnih, ki ji poznamo pri izbrisu fizičnih in pravnih oseb, brez urejanja posledic izbrisa.

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, Predsednik predsedstva Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti

#pravo, #zakonodaja