https://misliprofesorja.si/wp-admin.

https://misliprofesorja.si/wp-admin.

Uvod

Kot je mlajšim generacijam danes morda manj znano, je bila v socialističnem sistemu nekdanje Jugoslavije UDBA (srbohrvaško Uprava državne bezbednosti, slovensko Uprava državne varnosti) politična tajna policija socialistične Jugoslavije. Njen temeljni cilj ni bil klasičen kriminalistični pregon, temveč politični nadzor, preprečevanje domnevnih »ideoloških odklonov« ter nadzor nad intelektualci, Cerkvijo, emigracijo, študenti ter obvladovanje univerz in znanstvenih ustanov.

Profesorji in univerzitetni kadri so bili za tak sistem posebej zanimivi, ker so oblikovali javno mnenje, vplivali na študente, imeli stike s tujino ter sodelovali pri ustanavljanju ali reformah univerz.

Tajni nadzor univerzitetnih profesorjev v Mariboru

V prilogi knjige Igorja Omerze Edvard Kocbek – osebni dosje št. 584 je objavljen Seznam aktivnih tehničkih sredstev z dne 6. maja 1977, ki vsebuje 333 oseb, nad katerimi je izvajala nadzor Služba državne varnosti.

Gre za dokument republiške ravni Socialistične republike Slovenije, ki predstavlja del takratnega sistema nadzora nad posamezniki, ki jih je oblast razumela kot družbeno ali politično relevantne. V seznamu so navedena imena nadzorovanih oseb, razlogi za njihov vnos ter različne kratice, ki označujejo vrsto nadzora.

Med navedenimi so tudi profesorji Univerze v Mariboru: Tine Lah, Danilo Požar, Danilo Vezjak, Bogomir Deželak, Mate Šimundić in Šime Ivanjko.

• Tine Lah je vpisan pod št. 183, z opombo liberalizem in zveze v tujini.
• Danilo Požar je vpisan pod št. 184, z opombo liberalizem.
• Danilo Vezjak je vpisan pod št. 185, z opombo liberalizem.
• Bogomir Deželak je vpisan pod št. 186, z opombo liberalizem.
• Šime Ivanjko je vpisan pod št. 187, z opombo nacionalize
• Mate Šimundić je vpisan pod št. 209, z opombo nacionalizem.

Pri vseh je kot vrsta nadzora navedena kratica PK, ki se običajno razlaga kot politično kompromitiran, partijsko kritičen ali posebna kategorija. Pomen kratic v dokumentu ni pojasnjen, zato njihova razlaga ni nedvoumno potrjena.

Posebna skrb tajnih služb za soustanovitelje univerze

Kot je splošno znano, je bilo visoko šolstvo z vidika takratne oblastne ideologije razumljeno kot potencialno »nevarno« okolje. Profesorji, ki so sodelovali pri institucionalnem oblikovanju univerze, so bili za oblast posebej občutljiva skupina, saj so soustvarjali vrednostne temelje nove ustanove, vplivali na generacije študentov ter pogosto zagovarjali večjo avtonomijo znanosti.

Ta zapis objavljam kot osebni spomin upokojenega univerzitetnega profesorja, ki je bil v sedemdesetih letih dejaven v akademskem prostoru in je danes naveden v arhivskem dokumentu nekdanje Udbe. Zapis ni namenjen obtoževanju, temveč razmisleku in spominu.