6. julij 2022

Nespametno smo več govorili kot razmišljali. Sodelovali smo v razgovorih, ki nas niso zanimali, in bili razočarani nad plehkimi skupinskimi razgovori. Nismo si zastavljali vprašanj o pomembnosti dialoga z drugimi. Ker nismo bili dovolj jasni, nas drugi pogosto niso razumeli, o čem smo pravzaprav govorili. Pretvarjali smo se, se smejali in pripovedovali šale o svojem življenju ljudem, ki jim ni bilo mar za nas. Nismo se odzivali, ko so drugi čakali na naše odzive. Neredko so drugi pri nas opazili dolgčas in smo hitro izgubljali svojo privlačnost. Pozabljali smo biti dovzetni za nove izzive in projekte. Četudi smo se nekaj precej hitro naučili, smo za to hitro izgubili zanimanje.

Imeli smo težave s sprejemanjem odločitev ali pa smo se odločali spontano in po pameti. Nismo se vedno znali odločiti, ker smo imeli vedno neverjetno veliko možnosti, o katerih smo v glavah preigravali vse možne variante z njihovimi posledicami, in nato dolgo tehtali, katera pot je najboljša. Ko smo sprejeli odločitev, pa smo jo pogosto obžalovali. Zavidali smo tistim, ki so se znali odločati. Iskali smo vedno, kaj je »prav«, čeprav nihče ne ve, kaj je v bistvu “prav”!

Pogosto smo dvomili vase in to skrivali pred drugimi, čeprav to nikogar ne zanima. Zavedali smo se, da zaradi utrjevanja lastnega samospoštovanja potrebujemo pozitivne povratne informacije o naših dobrih idejah in odločitvah, vendar smo jih skrivali pred drugimi. Nismo zaupali drugim, ki so imeli enake težave, prepričani, da smo več vredni kot drugi in da nimamo pravice delati napak, narediti ali reči nečesa neumnega ali nepremišljenega. Preprosto si nismo dovolili tvegati.

V sporih z drugimi smo vedno potegnili ta kratko, ker nismo želeli razumeti stališč in razmišljanj nasprotnika. Ko so se spori, zlasti pred sodiščem, končali, pa smo ugotovili, kako nespametno je bilo voditi spore z ljudmi in se razgaliti pred javnostjo, ki je uživala v predstavi medsebojnega trpinčenja dveh (ali več) nespametnih oseb …

#življenje, #starost, #nespametno ravnanje