19. april 2025

Danes je velika sobota, namenjena vernikom, da se zadržujejo v cerkvah pri Jezusovem grobu in premišljajo o njegovem trpljenju in smrti. Tradicionalno so se ob tem razvili različni običaji. Kot najbolj znani običaji so blagoslov ognja in blagoslov velikonočnih jedi.

Osebno se spomnim kot otrok velike sobote kot veselega druženja z drugimi otroki, ko smo za ta dan v jutrnjih urah pripravili drevesne gobe, jih odnesli v cerkev, kjer jih je duhovnik blagoslovil in jih nato prinesli domov materi, ki je s tem ognjem prižgala ogenj v kuhinjskem »šporhetu«, kot smo imenovali kuhinjsko peč. To se mi je takrat zdelo kot nekaj zelo pomembnega, ker so nas odrasli čakali, da smo se vrnili iz cerkve s prižgano drevesno gobo. Spomnim se, da smo otroci v gozdu iskali čim večje drevesne gobe jih sneli z dreves, običajno bukve, in jih navezali na daljšo žico s katero smo gobe vrteli, da ogenj ne bi ugasnil. Tega se je vsak otrok bal, ker se je to štelo kot otrokova nesposobnost, da vzdržuje ogenj do doma. To so opravili izključno otroci oziroma mlajši fantje. S tako prižganimi gobami smo obiskovali hiše, pri katerih ni bilo otrok in prižgali ogenj v njihovih kuhinjah, v pričakovanju, da nas gospodinje nagradijo s kakšnim kosom potice, klobaso, obarvano pisanko ipd. Nepozabni so ti spomini.

Ne vem, ali ta običaj velja še danes v Hrvaškem Zagorju.

Seveda je bil za otroke zanimiv tudi blagoslov jedil, saj smo vedno kaj izmaknili materam iz lepo pokrite košare, v kateri je bilo vedno veliko dobrot.

Velika sobota je eden najtišjih, a hkrati najbolj pomenljivih dni krščanskega praznovanja. To je dan brez slavja, brez besed, dan tišine, ko je bil Kristus po smrti položen v grob. Med križanjem na veliki petek in vstajenjem na veliko noč leži sobota kot dan čakanja, negotovosti in tihih vprašanj. Kaj se zgodi z vero, ko se zdi, da Boga ni? Kaj pomeni upanje, ko je svet utihnil? In danes velika sobota v razmišljanju simbolno pomeni veliko, vendar le za vernika ali razmišljajočega človeka, glede na to, da je to vrhunec tridnevnega velikonočnega bogoslužja upanja. To je dan tišine in žalovanja ter premišljanja o potrpežljivosti, sprejemanju tišine in čakanju, kar je pogosto v nasprotju z modernim tempom življenja. Uči nas, da je treba skozi tišino in nejasnost, kot “času vmes«, da bi lahko doživeli konec nečesa in začetek novega. Trenutek med »ničem« in »biti«, v psihologiji pa pogosto prepoznan kot čas notranje preobrazbe – ko človek ostane sam s seboj, brez obramb, brez zunanjih vlog. Za sodobnega človeka, ki je pogosto ujet med izgube, negotovosti in iskanje smisla, predstavlja velika sobota duhovno resničnost, ki jo vsi doživljamo: obdobje tišine med tem, kar je bilo, in tem, kar še pride.

#praznik