31. marec 2022

Pogosto slišimo oceno določenega človeškega ravnanja: »To je moralno in etično«, kar se pogosto napačno šteje kot tavtologija oziroma istorečje.

Morála so pravila, ki vrednotijo in usmerjajo medsebojne odnose ljudi v povezanosti z družbenim pojmovanjem dobrega in slabega. Ta pravila praviloma niso trajna in tudi ne univerzalna.

Etika se opredeljuje kot filozofska disciplina o morali in se povezuje z Nikomahovo etiko, ki vsebuje predavanja Aristotela o najvišjem dobrem, srečnem življenju in pravičnosti. Zapise omenjenih predavanj je objavil Aristotelov sin Nikomah. Etika je tudi skupek najvišjih moralnih, univerzalnih in trajnih načel, kar je najbližje starogrškemu pojmu ethos, kar bi sicer lahko prevedli kot značaj človeka.

Da bi se razumela oba pojma, ni enostavno pojasniti, zlasti ker sta posredno ali neposredno povezana s pravom. Študentom prava sem to poskušal poenostavljeno pojasniti:

Pravo je skup prisilnih norm, za katere država meni, da so dobre za posameznika in za družbo ter kot take predstavljajo minimum morale. Morala je vrednotenje vsakodnevnega sprotnega človeškega ravnanja z vidika dobrega oziroma slabega na podlagi mnenja vsakokratne družbe. Etika pa je vrednotenje življenja nasploh z vidika splošnih trajnih in univerzalnih načel.

Skratka: morala nas usmerja, kako je treba delati in etika, kako je treba živeti, da bi bili bolj srečni in da bi bolj osrečevali druge. Pravo pa nas prisiljuje, da sebe in drugih ne onesrečujemo.

#morala, #etika, #pravo