31.januar 2023
Vsak od nas živi v nekoliko drugačni realnosti in ima svoje poglede na svet. V medosebni komunikaciji to povzroča težave. Prepiramo se v nedogled in vsak ima svoje stališče in svoj prav.
Čeprav verjamemo, da obstaja samo ena prava resničnost, je vendar treba upoštevati, da ima vsak svojo, ki jo je treba spoštovati in jemati resno. Ne moremo sprejeti dejstva, da je naše obzorje omejeno in naše dojemanje realnosti še bolj omejeno. Obstaja neskončno veliko, česar ne poznamo ali ne zaznavamo in mnogih stvari ne razumemo in ne moremo vsega dojeti. Vse preveč zlahka pozabimo, da realnost pogosto ni tako enostavna.
Ob vsem tem pa na to v sodobni neznosni hitrosti komunikacijske izmenjave sporočil pogosto pozabljamo. »Posledici te hitrosti sta po eni strani površnost, po drugi strani pa nepremišljenost in (pre)velik vpliv čustvenega stanja, v katerem je naše sporočilo nastalo. Nepremišljenemu in čustvenemu odzivu bo pogosto sledila enako hitra in čustvena reakcija druge strani, tej morda opravičilo itd. Vse skupaj bo spiralno naraščalo in iz nepremišljenih besed bo morda zrastel resen problem«, kot je to zapisal akademik Janez Kranjc v zadnji številki Pravne prakse.
V medsebojni komunikaciji prihaja do paradoksalnih situacij, ki poglabljajo nesporazume, če se verbalni in fizični signali, ki jih pošiljamo sogovorniku med komunikacijo, ne ujemajo ali si celo nasprotujejo. Tako na primer z ironično izjavo pogosto izrazimo nekaj, česar ne mislimo, in s tem, ne da bi se zavedali, pošiljamo protislovna sporočila, ki sogovornika postavljajo v zagato, saj je nemogoče izpolniti hkrati nasprotujoči si zahtevi. Verbalno sporočilo posreduje eno, medtem ko oči in drugi neverbalni znaki kažejo na nekaj drugega. Ko nam nekdo verbalno zatrjuje, do bo opravil obljubljeno storitev, nam notranji glas, po načinu sogovornikovega neverbalnega izražanja, pove, da ne govori resnice.
Da bi zmanjšali nesporazume v medsebojni komunikaciji, je treba v vseh, ne samo v konfliktnih situacijah, videti stvari z vidika druge osebe in ne vztrajati, da je naš pogled na situacijo edini pravilen oziroma resničen.

Nikola Vlahović
Pavao Brajša (Zagrebački komunikolog, psihijatar i psiholog) je rekel, da se je možno z vsakim pogovarjati, vendar posameznik mora govoriti tistim jezikom, katerega nasprotna stran razume.

Dragica Korenjak
Če bi se ljudje več pogovarjali med seboj in ne o drugih, bi bilo zagotovo manj stresnih situacij. Čustvena zrelost se pa pokaže, kako se obnašamo ko nam vse gre in kako se obnašamo, ko nam ne gre. Edino stvar, ki jo lahko v človeku v trenutku spremenimo je razpoloženje. Zato je pomembno da smo v vsaki situaciji čustveno zreli. Pa srečno gospod profesor🤗

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko kako resnično in življenjsko ter poučno.

Barbara Bračič
Za začetek je treba poslušati in slišati. Prešteti do 10 in potem odgovoriti. Če gremo “na prvo žogo” izrečemo besede, ki lahko žalijo, prizadanejo in uničijo odnos. Lahko se sicer opravičimo, a izrečenega ne moremo vzeti nazaj, kot tudi listja, ki ga je razgnal veter, ne spravimo nazaj v vrečo. In že od nekdaj velja: besede so močno orožje. Pazimo, kako ga uporabljamo!

Božidar Mithans
Izkušen in dober retorik bo praviloma v vsakem sporu uspel pridobiti večino poslušalcev na svojo stran, neglede na pravilnost oz. resničnost njegovih argumentov in trditev. In kaj preostane nasprotniku, ki dejansko zagovarja čisto resnico? Dober odvetnik in nepristranski sodnik!

Spomenka Valušnik
Poučno, hvala za zapisano.

Anja Zalokar
Se strinjam bravoo

etika#