18. marec 2022

V osemdesetih letih preteklega stoletja sem kot podpredsednik Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Jugoslavije pripravil Kodeks etike pravnikov v gospodarstvu, o katerem je tekla beseda na tradicionalnem letnem srečanju (okoli 2000) pravnikov v gospodarstvu Jugoslavije. V maju 1987 je bil na tem srečanju predviden njegov sprejem, vendar je bil po burni razpravi zavrnjen. O tem je poročal časopis DELO 14. 5. 1987 na prvi strani pod naslovom »Začne se pri morali« izpod peresa znane in razmišljajoče novinarke Alenke Leskovic. Problem je bila določba v kodeksu, ki je narekovala pravnikom v gospodarstvu, da morajo zagovarjati pravice posameznika pred interesi države in delodajalca. To je bila korajžna določba v kodeksu, zaradi katere ni bil sprejet.

Pred dnevi sem prebral v zadnji odlični pravniški slovenski reviji Odvetnik intervju višjega sodnika v ZDA John Mercer Walker o težavah sodstva pri pridobivanju in vzdrževanju spoštovanja javnosti, ki je poudaril, da se »sodstvo, kjer je to potrebno in kjer pravo to predpisuje, postavi za posameznika in ne na stran države«.

Razmišljam, kako smo to idejo o dolžnosti pravnika o varstvu posameznika pred interesi države zastopali v času socializma pred 40-imi leti in priznam, da sem vesel dejstva, da pravniki le nismo bili in ne smemo biti poslušni in zastopati prednostno interesov države.

Sodeč po kritikah pravnikov in sodstva v sedanjem času na družbenem omrežju je še vedno prisotno mnenje v javnosti, da pravna stroka in sodstvo zagovarjata prednostno interese države in družbe pred interesi posameznika. To je zagotovo posledica grobih napak zakonodajalca na škodo posameznika, kot so npr. izbrisi, kar pa sta pravna stroka in sodstvo brez pomislekov izvajala oziroma še izvajata pri odpravi posledic napak zakonodajalca na škodo posameznika.

Ali je res, da se pravniki v sedanjih, bistveno spremenjenih okoliščinah po 40-ih letih ne moremo otresti miselnosti pravnikov na srečanju v Opatiji 1987?

Zoran Birovljevic

Kolega ako smem da nešto da dodam, pomenuli ste američkog sudiju John Mercer Walker što mi daje odličan primer za ilustraciju pravosudnog sistema kako u socijalizmu tako i danas u tranzicionom kapitalizmu na Balkanu. Rado sa u sudovima i Ministarstvima pravde i dobro znam da je jedini uzrok novac i samo novac. Američki sudija ima platu koja je san za naše sudije, zatim nepotizam i na kraju advokatura. Izostavio sam uticaj države jer je on okrenut samo prema pojedinim situacijama i predmetima. U socijalizmu sudija se mogao nadati barem da dobije stan a čemu se danas nada: da od svoje plate podigne kredit za kupovinu stana? to je utopija. Sa druge stane advokati iako sam i sam bio to zarađuje onoliko koliko mu padne na pamet u srazmeri svoje lukavosti, bezskrupoloznosti i vezama koje poseduje. I tvrdnja da advokati brane samo interese države mislim da ne stoji jer između države, sudije i advokata stoji samo lični interes u ovom slučaju sudije i advokata a za državu samo kada se mora opet iz ličnog interesa sudije za bolji položaj u hijerarhiji pravosudnog sistema. Rekoh ovo i olakša dušu.

Ana Lončar

Nažalost, ništa se nije promijenilo, ili gotovo ništa

Moje skromno mišljenje je da se promijenilo samo utoliko što danas imamo slobodu govora i mišljenja i ‘možda’ nećemo biti tuženi, mada se i to zloupotrebljava. Mnogi su tuženi zbog navodno neosnovanog pravnog osnova, ili pretrpljenih ‘duševnih boli’, itd.

#pravo, #etika