1. maj 2023

Pred dnevi je moj prijatelj mag. Tone Potočnik na Facebooku objavil pohvalo zdravstvenim delavcem kirurških ambulant v Splošni bolnišnici Ptuj, ki so na njegov telefonski klic v 10 minutah odgovorili in podali informacijo glede možnosti kirurškega posega. Na prvi pogled nič posebnega, vendar je v svojem zapisu dodal, da je treba kdaj pa kdaj pohvaliti koga, ki je dobro opravil svoje delo ali pa opravil nekaj več, kot se od njega pričakuje.
Omenjena objava mi je dala misliti, kako smo v praksi v vsakodnevnem življenju skopi s pohvalami, smo pa enormno radodarni s kritikami.
Vsi želimo biti pohvaljeni, je zapisal rimski pesnik Enij (Pohvala gre človeku, hvala pa praviloma stvarem in dejanjem). S pohvalami praktično vzgajamo in spodbujamo otroke, pri čemer delamo tudi napake, da namesto pohvale tistega, kar je otrok opravil oziroma za kar si je prizadeval, pohvalimo njegovo nadarjenost, kar po mnenju strokovnjakov bolj škodi kot koristi. Dobra in iskrena pohvala vpliva pozitivno na naše počutje in pomaga zgraditi pristen in zaupen odnos z drugimi. Pohvala v delovno sodelovalnem procesu ustvarja dobro vzdušje, ki vodi v višjo delovno učinkovitost in vpliva na dolgoročno privrženost zaposlenih.
Zanimivo je, da smo veseli pohvale od drugih, vendar smo zelo skopi pri dajanju pohvale drugim. Namesto pohval smo radodarni s kritiko drugih in s tem zmanjšujemo medsebojno zaupanje ter notranjo motivacijo biti dovzeten za tuja vzdušja in razpoloženja.
Splošno je znano, da so pozitivne spodbude bolj stimulativne kot grožnje in strah, s katerimi se ljudi nekaj prisiljuje. Klasična negativna motivacijska orodja ne delujejo na današnjo mlajšo generacijo, ki visoko vrednoti kakovostno življenje, samostojnost in svobodo ter prijetno delovno okolje. Veliko jim pa pomeni pohvala, čeprav menijo, da je pohvala za njih samoumevna.
Ljudje hrepenijo po priznanju, zlasti če sodelujejo in aktivno prispevajo k uspehu in ustvarjanju zastavljenih ciljev. Delamo napake, če dajemo priznanja predvsem uglednim osebnostim, ki jim to ne pomeni veliko, pozabljamo pa na tiste, brez katerih sploh ne bi dosegali dobrih rezultatov. Hvalimo direktorje, ne pa tudi delavcev. Če pa jih že hvalimo, delamo to rutinsko in kolektivno, kar jim ne pomeni veliko.
Pohvala in razne oblike priznanja, ki so izrečeni pred drugimi, mnogim pomenijo več kot denar. Pohvalo je treba dati kot ciljno nagrado in to čim prej po doseženem rezultatu, in naj bo brez dodatka: »Ampak …«, ker se z njim pohvala razvrednoti in se spremeni v nadzorovano opozorilo oziroma v očitek.
Pohvala je najcenejše darilo drugemu in zakaj z njim tako skoparimo…?

Dragan Radić
Res je, pohvala je zelo redka v slovenski druzbi, ceprav je za posameznika pomembna iz vsaj treh vidikov:
1. Potrditev, da tvoje delo poteka v pravilni smeri in da posameznik dosega pricakovane rezultate…
2. Pohvala direktno vpliva na motivacijo in storilnost, saj se posameznik bolje pocuti…
3. Krepi se zavest o pomembnosti kolektiva in medsebojni sinergiji, ki je zelo pomembna…
Med studijem na Svedskem in pri delu v Avstriji sem bil zagotovo delezen veliko vec pohval za dosezke kot v Sloveniji…
Mogoce sem bil v Sloveniji velikokrat delezen kritike, ceprav ni bila upravicena oz. ustrezna, saj delovne naloge niso bile jasno definirane in delegirane…
Verjetno bi bila resitev zavedanje o pomembnosti empatije, tako da se lahko vsaj malo vzivimo v kozo drugega in ne mislimo samo nase… Dodatno se je potrebno zavedati, da nismo sami in da je kolektiv pomemben kot celota – tako za samega posameznika kot za celoten kolektiv in tovrstne medsebojne odnose negovati in ucvrstiti…

Barbara Bračič
Zanimivo je, da tudi v šoli zelo redko učitelj pohvali. Vedno začnejo z napakami, pohvala pa, kot da je samoumevno, da je nekaj prav in dobro narejeno. Pa ni!
Ko sem še učila v srednji šoli, sem pohvalila vsakega posameznega učenca za njegov osebni uspeh v znanju. Tudi, če je npr dosegel ocen 3. Še posebej, ker je popravil in izboljšal svoje razumevanje snovi.
Če želimo, da bodo ljudje dobro in z veseljem delali in sodelovali v delovnem procesu je potrebno njihov osebni prispevek opaziti in pohvaliti. Ne s “puhlo pohvalo”, ker se to čuti, ampak s pohvalo takrat, ko je ta od srca in na pravem mestu!
Pa še tole: ker ne pohvalimo, pohval tudi ne znamo sprejemati. Ko nekdo pohvali npr našo obleko se obnašamo kot “kmečke neveste” in blebetamo, da je stara, kupljena na razprodaji …namesto, da bi se zahvalile in povedale, da je tudi nam všeč in da se v njej res dobro počutimo! To je le tisti najbolj tipičen primer, tak vsakdanji. Enako se obnašamo v večini primerov, ko smo pohvaljeni.
Obratno pa velja za vse “napihnjene žabe”, ki pa pohvalo pričakujejo, sprejemajo, kot da jim vedno in v vsakem trenutku pripada, čeprav jim ne in si jo ne zaslužijo. So užaljeni, če se jih kar naprej ne hvali.

Romana Brzin
Se pridružujem zapisu. Ravno včeraj sem razmišljala, kako nam je vse samoumevno. Pozabili smo biti kritični, kar se je spremenilo v zadnjih 3 letih in POZABILI pohvaliti. Pohvalili doticne ljudi ob določenih situacijah. V ptujski bolnici so me “prepoznali” iz covid cepilnega, me obravnavali zelo korektno in samo ena medicinka je s svojo mimiko nakazali, da ji “nisem všeč”. Njen problem, če ne pozna globjega pomena mojih aktivnosti. Sicer pa sem se osebno zmeraj, ko se bila v kakšni situaciji, zahvalila za dobro opravljeno storitev.

Tatjana Frangež
Se strinjam. Ampak pod predpostavko, da je delo tudi sicer ustrezno plačano. S pohvalami se ne plačuje računov in ne da hrane na mizo.

Kukovec Zlatko
Od devetdesetih smo v “transformaciji” družbene lastnine, certifikati, … tajkuni, … in “prišli smo v kapitalizem”. Zaradi tega ni časa za pohvale, priznanja, …. Žal, “transformacija” še ni končana. Pohvale si delijo samo politiki. Znanstveniki in športniki pa si pošteno zaslužijo vsako pohvalo.

Marjan Strmljan
Upam si trditi,da je veliko tega na medijih, ki vedno iščejo le slabe prakse in kritizirajo, “raja” pa temu podleže in slepo sledi.

etika#