Zavedanje, kaj je v življenju pomembno …
12. marec 2024
Ko prebiramo poučne knjige o tem, kako naj živimo, nam je vedno svetovano, da je treba živeti tukaj in zdaj, namesto da se oklepamo preteklosti ali razmišljamo o prihodnosti, in da moramo ugotoviti, kaj je resnično pomembno za naše brezskrbno življenje. To se sicer zelo lepo sliši, vendar kaj to v osnovi pomeni in ali je to lahko doseči, tega pa ni tako lahko udejanjiti.
Mnogi trdijo, da živeti zdaj pomeni biti prisoten v trenutku, polno izkusiti vsak trenutek svojega življenja in biti osredotočen na sedanji trenutek ter se ne obremenjevati s preteklostjo ali skrbeti za prihodnost. Gre za zavedanje o tem, kaj se dogaja tukaj in zdaj ter sprejemanje trenutne situacije brez odlašanja ali odmikanja v mislih. To je način življenja, ki omogoča, da se bolj intenzivno doživlja in uživa v vsakem trenutku.
Pri iskanju odgovora, kako naj to dosežemo, verjetno ni splošno veljavnih pravil. Do tega se mora vsak posameznik dokopati sam.
Naš cenjeni bivši predsednik države Janez Drnovšek se je v svoji knjigi »Misli o življenju in zavedanju« veliko ukvarjal s temi vprašanji. Zapisal je: «Mislite samo na trenutek, ki ga živite tukaj in zdaj, v njem ni nesreče, ta je v spominu, strah pa v misli na jutri.« Zavedal se je, da je naš spomin na preteklost ovira, da bi živeli osrečujoče trenutke tukaj in zdaj, saj se oklepamo preteklosti z nenehnimi obžalovanji, kako bi lahko šlo bolje, če bi se odločili drugače. Pomemben je samo sedanji trenutek, saj se nikoli nič ne zgodi v preteklosti ali prihodnosti: naša življenja so neprekinjen niz sedanjih trenutkov.
Strokovnjaki zatrjujejo, da občutimo samo tisto, kar je zdaj, vse ostalo o preteklosti pa je le informacija o preteklem trenutku. Če bi nam uspelo živeti v sedanjosti, bi hitro ugotovili, da veliko naših domnevno velikih težav sploh ne obstaja, ampak so le posamezne situacije, s katerimi se moramo spopadati – z eno za drugo oziroma korak za korakom.
Doživljanje pomembnosti trenutka je tesno povezano z ugotavljanjem, kaj je resnično pomembno. Prvi korak je, da se ustavimo in se vprašamo, kaj nas resnično osrečuje. To lahko vključuje povezovanje z dobrimi ljudmi, ljubljenimi osebami, uresničevanje svojih trenutnih želja, prispevanje k skupnosti, iskanje znanja, notranjega miru idr. Kaj nas resnično osrečuje, je odvisno od naših vrednot oziroma tega, kaj v življenju najbolj cenimo: družina, prijateljstvo, kreativnost, izobraževanje ali kaj drugega. Odvisno pa je tudi od tega, česa nam v življenju najbolj primanjkuje oziroma na katerih pomembnih področjih smo ovirani.
Osredotočenje na sedanji trenutek in ugotavljanje kaj nas resnično osrečuje, nam omogoča, da ne hitimo v prihodnost in da se ne ukvarjamo s strahom, ali jo bomo dosegli. Strah bo odveč, če se ne bomo preveč ukvarjali z bodočnostjo in pretiranimi načrti, ki so pogosto le prah v vetru …
»Mirnost in zbranost v vsakem trenutku, zavedanje njegove izjemnosti, to naredi ta trenutek naš. Takrat v njem začutimo povezanost s stvarstvom, z vsem bivajočim, z naravo in vesoljem. Z večnostjo. To nam daje občutek brezčasne blaženosti,« nam je sporočil pokojni Janez Drnovšek.
… Toda do teh življenjsko poglobljenih spoznanj se je dokopal šele po tem, ko mu je življenje prekrižala bolezen, ki vse prejšnje potrebe, cilje, hrepenenja in vrednote temeljito premeša in jih včasih obrne na glavo. Zakaj moramo doživeti hude izkušnje, kot so neozdravljive bolezni, lakota, izguba svobode in miru, izguba ljubljenih oseb … da si začnemo zastavljati temeljna vprašanja, kaj je v življenju zares pomembno?
Vsekakor je nujno za srečo živeti ta trenutek, a brez preteklosti ni prihodnosti,pa čeprav včeraj ne obstaja in jutri postane zmeraj slej kot prej spet danes. Čas ni linearen v resničnosti. Pomemben je zgolj ta trenutek večen, ki je zgolj oden izmed trenutkov neskončnosti v vseh relacijah nam znanih in neznanih.
Kako lepo ste napisali, hvala vam!
Zadnje čase si mnogi ob staranju pogosto zastavljamo to vprašanje, ki ste ga Vi izpostavili. Težko se je soočati z resnico, ki je v bistvu plod prektelosti. Jo pozabiti. Ker je nismo mogli in znali predelati. Brez te samorefleksije se je s sedanjostjo težko soočati in biti preprosto srečen. Se prepustiti prihodnosti, kot da je ni. Saj moramo biti nanjo vsaj okvirno pripravljeni.
Modra spoznanja g.Ivanjko. Večinoma opazimo, da sploh nismo v tem trenutku. Umetnost kreiranja in zavedanja naših misli, je povezano tudi z ustvarjalnostjo. Ni nam treba hiteti. Vse lahko dosežemo, ko vemo kaj želimo, kako želimo, kdaj želimo in kako se bomo počutili, ko uresničujemo svoj cilj, oziroma manjše cilje, ki nas k velikemu pripeljejo. Moj miselni rek, ki sem ga ustvarila pred leti je : Ko se med dvemi ušesi pospravi, se staranje in bolezen ustavi. Kreiranje počutja je odvisno prav od tega. Zavedanje svoji misli. Ljubezen do sebe ne pomeni egoizem, ampak razumevanje sebe do popolnosti, da bi razumeli druge. Tukaj smo v sobivanju z drugimi, nismo sami, naložimo si največkrat dela in misli za druge, na sebe pa največkrat pozabimo. Modrost tega je, da je vsakega po malo, s tem smo izpolnjeni in notranje mirni. Šele takrat se zavedamo kdo smo, se zavedamo svojega poslanstva, takrat smo ustvarjalni, igrivi, navihani, srečni, izpolnjeni, zdravi, .. Živimo svoje življenje, živimo svoje poslanstvo.
If you are depressed you are living in the past.
If you are anxious you are living in the future.
If you are at peace you are living in the present.
Lao Tzu
Prekrasno razmišljanje, dragi dr. Ivanjko. Da, mentalno se kotalikamo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Dejansko pa smo v sedanjosti. Naše žalovanje za preteklostjo nas lahko povleče iz sedanjost tako zelo, da ne rešujemo izzivov zdaj in tukaj, ampak vnazaj. Podobno je, če se preveč vznemirjamo nad tem, kaj bo ali bi lahko bilo. Možni scenariji postanejo tako živi, da nas celo spravijo v stres, čeprav se realno niso zgodili. Pomeni torej , da sami sebe spravljamo v stres s takim nacinom mišljenja. Od stresa lahko postanemo odvisni in v bistvu tega modela nočemo opustiti. Poznate koga, ki se tako ves čas ” sekira na zalogo” s stalnimi ‘kaj pa če…’? Naporno!
Edino sedanji čas je pravi trenutek. Vredno je uravnavati svoje razmišljanje o življenju v tukaj in zdaj, sedanjost. Saj prej ali slej to ugotovimo sami, vendar včasih predolgo traja…..
Iskrena hvala za ta vaša razmišljanja, s katerimi tudi nas spodbudite v razmišljanjih o zrelih in pomembnih življenjskih temah.
Največ se ukvarjamo s preteklostjo in jo želimo spremeniti a žal to ni mogoče. Lahko pa spremenimo pogled na preteklost in se iz vseh dogodkov nekaj naučimo. Naučeno uporabimo, da bo naša prihodnost lažja. Da vse to dosežemo je pomemben TA trenutek, ki nas umiri s spoznanjem, da je vse tako kot mora biti.
življenje#
Komentiraj