Zavestno samosočutje v starosti
17. januar 2024
Čustvena inteligenca, ki vključuje tudi sposobnost osredotočanja na svoje trenutno stanje telesa, uma in duha, brez obsojanja ali občutkov krivde, se v starosti izraža skozi zavestno sočutje do samega sebe. To pomeni, da smo pozorni na svoje notranje občutke, misli in doživljanje ter razumemo in sprejemamo sami sebe.
V starosti, ko se ljudje soočamo z različnimi izzivi, kot so zdravstvene težave, izguba bližnjih, omejenost telesnih sposobnosti itd., postaja zavestno samosočutje še posebej pomembno. To vključuje sposobnost sprejemanja staranja in vseh z njim povezanih sprememb v telesu in duševnosti, zmanjšanja telesnih in duševnih sposobnosti ter sprejemanja preteklih odločitev in izkušenj brez občutka obžalovanja. Ob tem samosočutje vsebuje razumevanje lastnih čustev, ki vplivajo na vsakodnevno življenje, zavedajoč se, da so nekatera dejstva zunaj naše kontrole, in iskanje notranjega miru ne glede na okoliščine.
V starosti z učenjem iz preteklih izkušenj pridobivamo modrost, notranje moči, duševno dobro stanje in vztrajnost v soočanju z življenjskimi izzivi.
Sposobnost soočanja s staranjem s pozitivno naravnanostjo je povezano s postavljanjem meja in spoštovanja lastnih potreb kot ključnega elementa dobrostnega življenja v starosti.
V celotnem življenju je vedno, posebej pa v starosti, potrebno ohraniti občutek nadzora nad svojim življenjem v smislu aktivne in zavestne skrbi zase. V starosti je v fokusu, razen telesnih mej, zlasti jasno postavljanje meja v odnosih z drugimi, na primer pri izražanju želje po samostojnosti ali potrebi po miru. Postavljanje meja pri čustvenih obremenitvah, ki lahko vključuje tudi prošnjo za pomoč ali podporo.
Družbeno okolje naj bi starejšim zagotavljalo potrebe po zdravstveni oskrbi, upoštevanje njihovih želja po varnosti zasebnosti in ohranjanju lastnih navad ter spoštovanje njihovega prispevka k družbi. Od oblastnih struktur starejši pričakujejo podporo in socialno vključenost v javno življenje ter možnost sodelovanja pri družbenih odločitvah, zlasti ko gre za interese starejših.
V starosti nam obvladovanje naših notranjih moči in starejšim primerno zunanje družbeno okolje pomagajo ohranjati samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja, vključujoč aktivno iskanje podpore od družine, prijateljev in skupnosti, ko je to potrebno.
Pri vseh omenjenih pogojih pa je naša generacija šele na začetku …
S staranjem se je treba soočiti in ga sprejeti. Namesto slepega hlastanja po večni mladosti je treba starost v vsej njeni pestrosti sprejeti kot naraven življenjski proces, kot nekaj, kar se prej ali slej zgodi vsakomur.
Človek se mora vse svoje življenje prilagajati na spremenjene zunanje in notranje življenjske okoliščine. O prilagojenem vedenju govorimo, kadar v čim večji meri zadovoljujemo svoje telesne, duševne in socialne potrebe, hkrati pa ne prihajamo v prevelike konflikte s splošnoveljavnimi družbenimi normami. V starejših letih je pomembno prilagajanje na staranje in starost.
Koliko težav ima kdo pri prilagajanju na staranje in starost, je odvisno od številnih dejavnikov (življenjskega sloga, zdravja, izobraženosti, skladnosti v zakonu in družini, ustrezne predhodne priprave na življenje po upokojitvi, splošnega družbenega vrednotenja starosti, spremenjenih življenjskih razmer … itd.). Pomemben dejavnik je tudi posameznikova osebnost. Strokovnjaki so proučevali, katere skupne značilnosti imajo stari ljudje, ki se počutijo srečne in hkrati živijo v sožitju z okoljem. Kljub navajanju različnih osebnostnih lastnosti bi lahko povzeli nekaj skupnih značilnosti dobro prilagojenih starejših oseb. Te so: 1. zadovoljstvo s sedanjim življenjem; 2. občutek, da je bilo dosedanje življenje smiselno, koristno in uspešno; 3. pozitiven odnos do sebe in drugih ljudi; 4. optimističen pogled v prihodnost.
Izkušnje in raziskave kažejo, da se večji del starejših brez ekstremnih težav ustrezno prilagodi starosti. Vse kaže, da občutki sreče z leti le malo in počasi plahnijo. Glavni viri zadovoljstva v poznih letih so: skladnost v družini, zdravje, uspeh otrok, pogled na preteklo življenje, dobre gmotne razmere, prijatelji in hobiji.
Nihče ne more reči, kdaj natančno se starost začne. Če se ozremo naokrog, lahko vidimo različne ljudi – takšne, ki jim kljub mladosti primanjkuje energije, in takšne, ki kljub zrelim letom še vedno prekipevajo od življenja. Kako stare se počutimo in kako dojemamo svoja leta, je pomembno odvisno od nas samih. Zlasti zdravi starejši ljudje se še dolgo v leta ne počutijo stare. Pomembna je tudi orientacija v prihodnost: kdor ima še načrte, se ne počuti star.
Življenje bi morali živeti z veseljem – in ne v bojazni in strahu pred tem, kar s časom nezadržno prihaja nad nas. Uživati življenje v polnosti pa pomeni tudi to, da se dobro počutimo v svoji koži, in sicer v vsaki starosti. Radost do življenja ni odvisna od starosti. Gledati na življenje z ljubeznijo ni odvisno od let.
Starosti prilagojeni ljudje ne hrepenijo po »večni mladosti«, saj znajo sprejeti svojo starost z vsem, kar ta prinese s seboj. Staranje sprejemajo kot priložnost, da lahko počasi opuščajo nepotrebne vsebine v svojem življenju in se posvetijo stvarem, ki so jim resnično pri srcu.
Starost in staranje bi morali znati sprejeti. Ko greš v pokoj, ko otroci oddidejo od doma je dobro, da se posvetiš tudi sebi, svojim hobijem, ki jih v preteklosti nisi mogel uresničevati. Aktivno vključevanje v društvene dejavnosti, razne druge aktivnosti, vsak dan si zapolniš s pozitvnimi stvarmi, pozitivno energijo. Če si aktiven nimaš časa razmišljati kdaj te kje boli, kaj boš delal čez dan, da ti ure prej minejo. Prijetno staranje si naredi vsak sam.
•Pravilo, razen biološko
velja tudi v starosti.
Grašo tekst:
“《Ostat ću uvik isti
Nikad se neću minjat
Ostat ću uvik isti
U to se ne smi dirat
A-a-a, ode vride stara pravila
I tu se dobro zna
Il’ imaš dušu
Il’ si nula od čovika》”
Žal ugotavljam, da čustveno inteligenco poseduje zelo malo ljudi in zato niso zadovoljni sami s seboj in ne vedo sprejeti in uživati v svoji starosti.
#življenje, #starost
Komentiraj