Zaželena predznanja za uspešen študij prava (2)
14. februar 2024
Za uspešen univerzitetni družboslovni študij nasploh je koristno imeti široko znanje in razumevanje družbenih ter humanističnih področij in dobro temeljno znanje o osnovnih konceptih sociologije, politologije, ekonomije in psihologije je ključno za razumevanje družbenih pojavov in procesov.
Poznavanje zgodovinskega ozadja je pomembno za razumevanje družbenih in političnih kontekstov ter za analizo razvoja družbe skozi čas. Za komuniciranje, ki je osnova pravniškega poklica, je nujno dobro znanje maternega jezika in tujih jezikov ter razumevanje in interpretacija pravnih in drugih besedil. Zmožnost jasne in prepričljive verbalne ustne ter pisne komunikacije je ključna za uspešno izražanje in predstavljanje idej. Koristno je razumevanje osnov statističnih metod in metodologije raziskovanja, ki omogoča študentu razumevanje analize podatkov in izvedbo kvalitetnih raziskav v družboslovju. Vsak družboslovni poklic potrebuje sposobnosti kritičnega razmišljanja, kar je ključno za kritično presojo različnih teorij, idej in argumentov v družboslovnih disciplinah.
Pravo temelji na interdisciplinarnosti, ki omogoča zavedanje o povezavah med različnimi družboslovnimi disciplinami. Pri tem je koristna sposobnost integracije znanja iz različnih področij, ki je pogoj za celovito razumevanje družbenih pojavov.
Pri tem ni treba izgubljati besed o nujnosti razvijanja samostojnosti, vztrajnosti, organizacijskih veščin in radovednosti za nadaljnje raziskovanje in učenje na univerzitetni ravni.
Za uspešen študij prava, zlasti pa dojemanje razsežnosti pravnih področij, strokovnjaki priporočajo, da bi moral študent prava imeti vsaj interes oziroma osnovna znanja o filozofskih in etičnih vprašanjih v povezavi z razumevanjem osnovnih zgodovinskih konceptov družbenih odnosov, prava, pravnih sistemov, pravne filozofije in etike. Poznavanje zgodovine prava bo študent pridobil sicer v uvodnih študijskih predavanjih, vendar je priporočljivo, da ima splošna znanja iz področja zgodovine, ker ima sicer lahko težave pri pravni zgodovini. Enako velja za osnovna znanja psihologije, ki so koristna za razumevanje družbenih in političnih kontekstov, v katerih deluje pravo.
Vsa omenjena koristna predznanja, potrebna za uspešen pravni študij, praviloma zagotavljajo programi splošne gimnazije. Pogosto v informacijah gimnazij najdemo tudi podatek, ali je program namenjen učencem, ki želijo po zaključku srednje šole nadaljevati s študijem med ostalimi tudi na področju prava. Gimnazijski program ponuja raznolik in pester nabor družboslovnih vsebin v okviru izbirnih vsebin predmetov. Programi gimnazije spodbujajo zanimanje za različna teoretična znanja in razvoj na vseh področjih osebnosti ter omogočajo oblikovanje kritičnega pogleda na svet. Pomenijo posebne prednosti za študij prava, vsaj z vidika tradicionalnih pogledov na potrebno pripravljenost za pravni poklic.
Dve kritični misli imam, gospod Ivanjko. Prvič imate za edini vstop gimnazijo, kar pomeni, da bi moral otrok že pri 14ih, ko se vpisuje, nekako vedeti, kam ga bo neslo. Po mojem je bolje zagotoviti boljšo prehodnost tudi iz denimo srednje tehniških šol. Drugič sem edino na pravu in medicini videl, da o etiki študente poučujete – pravniki in medicinci. To mi je povsem nerazumljivo – kot bi zahtevali, da pravnika operira pravnik. O etiki nekaj vemo filozofi in teologi, edini se zares ukvarjamo s tem. Prav te dni lahko v živo opazujemo, kaj se zgodi, ko cela poklicna skupina (na mislim na pravnike!) ne ve, kaj je dobro in kaj najvišje dobro in kaj obče dobro.
Hvala za komentar prijatelj Vrhovnik Straka. Ne zagovarjam, da je edino primeren gimnazijski program za študij prava, čeprav je najbolj primeren. Omenil sem gimnazijski program, namesto opisivanja, katera znanja so koristna za ta študij. Glede predavanja o etiki imate prav, da nismo pravniki usposobljeni, da predavamo etiko kot filozosko disciplino. Osebno sem več let predaval pravnikom etiko kot nauk o dobrem v povezavi s pravom, pri čemer pa priznam , da mi je ogromno pomagalo temeljno znanje iz dvoletnega študija filozofije. Lep pozdrav. Ivanjko
Dragi dr. Ivanjko, lepo ste razgrnili pred nas, kvalitete za dobrega pravnika. Pri tem pa menim, da pravnik brez poznavanja, priznavanja in upostevanja etike ne bo kvaliteten pravnik.
Bojim se, da je med laično javnostjo (kamor sodijo tudi srednješolci in njihovi starši) še vedno prisoten predsodek, da je za uspešen študij prava pomembna predvsem sposobnost odličnega memoriranja …
Moje razmišljanje gre v smeri logike. Ne moreš biti pravnik, če nisi sposoben logičnega sklepanja.
#študij, #pravo, #etika
Komentiraj