19. december 2023

Čeprav velja splošno mnenje, da starost prinaša neprijetnosti in različne težave, ki jih sicer v mlajših obdobjih življenja ne poznamo, pa nam vendar tudi starost nudi možnosti osrečevanja.
Tako nas v starosti osrečuje osvoboditev od družbenih pričakovanj in prevzemanje tveganj, ker v osnovi nimamo kaj veliko izgubiti.
Naše resnično življenje v aktivnem obdobju se seveda ni dogajalo vedno tako, kot bi želeli. Vsi smo poskušali živeti svoje življenje tako, kot bi nam naj ustrezalo, v resnici pa smo živeli tako, kot so drugi od nas pričakovali. To je včasih zahtevalo pogumne in nenavadne odločitve. Tako smo na primer želeli imeti več časa zase, vendar smo to željo opustili, če smo ugotovili, da drugi pričakujejo od nas določene aktivnosti, ki si jih sami ne želimo. Včasih smo morali resnično tvegati, da bi izpolnili svoje želje in bili srečni.
Mnogi smo bili nezadovoljni s svojim delom in smo si pogosto izmišljali izgovore, zakaj ne moremo takoj odnehati živeti v skladu s pričakovanji drugih in zakaj je bilo takrat nemogoče početi tisto, kar smo si resnično želeli.
Pogosto se nam je zdelo, da so naše želje bile preveč tvegane ali predrage. Zaskrbljenost za starost je vedno bila prisotna in nas je omejevala, da bi resnično živeli v tedanjem trenutku. Živeli smo za bodočnost: »Preprosto smo živeli za pokojnino, ne pa za osrečujoče trenutke,« kot zna reči moj znanec.
Danes vemo, da nas na stara leta pokojnine ne osrečujejo in se zato, ob podzavestnem maščevanju, »osrečujemo« z življenjem mimo pričakovanj družbenega okolja …

Tone Potocnik
Dragi Šime, moj pokojni oče mi je večkrat rekel… kompas, ki te naj vodi skozi življenje naj bo tvoja široka srčna kultura. Ne zakoni, predpisi, pričakovanja okolice… Šele danes dojemam vrednost povedanega.

Nika Jan
Obstaja tudi možnost vzdrževanja ravnotežja med zahtevami okolja in svojimi individualnimi potrebami. Živeti v sozvočju z okolico, ne da bi pri tem zanemarjali sami sebe. Včasih se je treba znati podrediti pričakovanjem okolja, brez občutkov samožrtvovanja, spet drugič pa brez slabe vesti skreniti po svoji lastni poti in biti samemu sebi najboljši prijatelj … Pri tem se opiramo na “srčno kulturo” in socialno inteligentnost. 🙂

etika#