Življenje brez »prej« in »pozneje« je brez vsebine …
10. april 2024
Ko se v starosti oziramo na preteklo življenje, se praviloma vedno srečamo z življenjskimi prelomnicami, ki jih povezujemo z življenjem »prej« in »pozneje«. To je vse, kar normalnemu človeškemu življenju daje pomen, dostojanstvo in življenjsko toploto. Ključni elementi življenja so: izobrazba, ljubezen, poklic, prijateljstvo, zakon oziroma partnerstvo, starševstvo, bolezen, smrt v družini in drugo. Pri teh življenjskih pojavih gre za ena najglobljih vprašanj, s katerimi se sooča vsak človek. Odgovori na ta vprašanja so subjektivni in se lahko razlikujejo med posamezniki ter kulturami, vendar je nesporno dejstvo, da je življenje brez omenjenih vsebin brezpredmetno, klavrno in nenavadno.
Vse omenjene prelomnice, vsaka na poseben način in skupno, dajo pomen in smisel življenju, občutek povezanosti in življenjskega zadovoljstva, duhovnosti in osebne ustvarjalnosti, zlasti pa: osebni medsebojni odnosi z družino, prijatelji, zakoncem oziroma partnerjem, staršestvo, stalno učenje, osebna rast in izboljševanje sebe, služenje drugim v raznih oblikah dobrodelnega dela, skrb za skupnost.
Znotraj izpraznjeni ljudje iščejo smisel in zadovoljstvo v duhovnosti in verski pripadnosti, kar jim pomaga pri soočanju z življenjskimi izzivi. Občutek smisla in pomembnosti posameznikom ponuja tudi ustvarjanje na področju umetnosti, znanosti in v različnih drugih poklicnih ustvarjalnostih.
Če omenjenih prelomnic ni, gre za siromašno enodimenzionalno življenje, v katerem ni pričakovanega razvoja in dozorevanja osebne substance, niso mogoče spremembe in se nič ne oblikuje na novo, ni nič ljubeznivega, spravljivega do drugih razen odpora. Pri posamezniku brez »prej« in »pozneje« je prisotna plahost in pomanjkanje sposobnosti za samokritičnost, zaljubljenost vase in precenjevanje samega sebe.
Po naravi stvari življenje potrebuje dramatično stopnjevanje in spreminjanje ter prilagajanje novo nastalim okoliščinam, sicer pa lahko postane brez življenjske vsebine, kar je nevarna, vendar zapeljiva spremljevalka človeka v starosti …
Vaš znak ob poti. Izjemno razmišljanje namenjeno sleherniku, ki razmišlja o svojem življenju. Čestitke!
Dragi Šime, toplo priporočam knjigo “Vedno krepkejši: kako do uspeha, sreče in globokega občutka smisla v drugi polovici življenja” (Založba Primus, 2023, prevedla Nina Frua), ki jo je napisal ameriški družboslovec, profesor in rogist Arthur C. Brooks. Že na prvih straneh me je presunila nova sinhroniciteta, kajti tudi njegovi soprogi je ime Ester in tudi ona je ljubezen njegovega življenja, najboljša prijateljica in gurujka. Avtorjevo izhodišče je dokazano dejstvo, da v domala vsakem poklicu, za katerega je potrebna visoka stopnja usposobljenosti, začnejo usihati psihofizične sposobnosti nekje med poznimi tridesetimi in zgodnjimi petdesetimi leti. To nas lahko potre in zlomi, kar potrjujejo tisti nesrečni upokojenci, ki so si v pretekli karieri prizadevali za moč, dosežke in priznanja, toda ko vseh teh pompoznosti ni več, se jim podre svet. Lahko pa se prilagodimo in predrugačimo, tako da po namesto upadajoče “fluidne inteligence” vse bolj uporabljamo “kristalizirano inteligenco”, ki pomeni sposobnost črpanja iz zaloge znanja in modrosti. Že Cicero je pred več kot dvema tisočletjema svetoval sinu, naj se v starosti posveča služenju drugim, prenašanju modrosti in svetovanju oziroma mentorstvu, skratka učiteljstvu (kar je meni še posebej ljubo). Zato se moramo prvo znebiti zasvojenosti z delom (deloholizma), močjo, uspehom, denarjem, užitki, nagradami in častihlepnostjo, kakor tudi strahu pred upadanjem sposobnosti, da bi lahko poglobili svoje odnose s soljudmi, se podali na duhovno popotovanje in sprejeli svoje pomanjkljivosti. Svoj način življenja moramo klesati kot kos žada, dokler ne odstranimo odvečne navlake in se najdemo. Po starodavni indijski modrosti je čas za “vanaprašto”, za tretje življenjsko obdobje, ko se vse bolj umikamo od starih osebnih in poklicnih dolžnosti in se posvečamo, duhovnosti, poglobljeni modrosti, kristalizirani inteligenci, poučevanju in veri. Za vzor nam lahko služi budistična srednja pot, ki se izogiba tako skrajni askezi kot pretiranemu čutnemu uživanju, kajti oba pomenita navezanost in povzročata nezadovoljstvo. Zadovoljstvo pa je to, kar imamo, deljeno s tistim, kar hočemo. Pa še ščepec dobrohotne kritike. Ker je prof. Brooks veren in poudarja pomen duhovnosti, me je nekoliko razočaralo poglavje o premišljevanju o smrti, ker ničesar ne pove o obsmrtnih izkušnjah, neminljivosti, prehajanju onkraj, transcendenci … Domnevam, da je to posledica previdnosti, da ne rečem samocenzure, kajti pretežna večina materialističnih znanstvenikov in univerz še ni pripravljena na novo paradigmo, ki bo mnogo bolj duhovna kot obstoječa.
Naj zaključim z enim od temeljnih sporočil pričujoče knjige, ki ga utelešajo znamenite Vergilove besede “Omnia vincit amor”: ljubezen vse premaga in to je najboljši recept za katerokoli življenjsko obdobje
Znotraj izpraznjeni ljudje iscejo smisel in zadovoljstvo v duhovnosti, ste zapisali. Tukaj pa se z vami ne strinjam. Ljudje smo duševna bitja in potrebujemo materialno zgolj za preživetje, za življenje pa potrebujemo duševno hrano. Duša in duhovnost pa se prepletata. Zato ljudje, ki iscejo smisel in zadovoljstvo v duhovnosti niso izpraznjeni, temvec izpolnjeni. Duhovnost sluzi kot cesta pri odkrivanju duse in omogoca osebno rast.
Hvala Vam za Vaš komentar. Mnogo sem razmišljal prav o tem stavku. Prav na to kar ste utemeljeno Vi opozorili, mi ni bilo tuje ob zapisu te misli. Tako kot Vi sem bil prepričan, da neispraznjeni oziroma duhovni obogati ne iščejo tolažbe oziroma notranje izpolnitve , ker so notranje polni torej niso izpražnjeni in oni sploh ne trebajo iskati izpolnitev praznine. Iščejo samo tisti z notranjo praznino.
Torej enako misliva oba, izjhajava pa v razlagi iz različnih vidikov. Hvala Vam za Vaš pristop, ki mi ni tuj, nasprotno! Prisrčen prijateljski pozdrav! Ivanjko
Če lahko komentiram…
Praznino zapolnjujejo prazne osebnosti,bodisi z duhovnošćju,bodisi z self pelp populističnom literaturom( ne z celovitnom vsebnošću),nič hudega… Ampak,kakšni so rezultati. Katastrofalni po vsako posamično osebnost. Zdravi bili pa videli.
življenje#
Komentiraj