Biti nad ljudmi ali služiti ljudem?
5. december 2024
Kdaj pa kdaj se obrnem na naše poslance oziroma druge politične osebnosti z vprašanjem ali pa s predlogom, ki sta povezana z določeno družbeno pravno problematiko. Najbolj pogosto jih poskušam zainteresirati za problematiko malih ljudi, ki so zaradi odločitve oblastnih struktur tako ali drugače prizadeti, kot na primer izbrisane fizične osebe ali izbrisane pravne osebe. Zanimivo je, da nekateri rutinsko odgovorijo, da ne morejo posegati na to področje, da je to v pristojnosti sodišč, in mi pokroviteljsko predlagajo, da opustim stvari, ki so se zgodile pred 25 in več leti.
Ob takšnih odgovorih, pa tudi sicer, imam slab občutek, ker se mi zdi, da nas politične strukture, zlasti nas starejše, podcenjujejo, čeprav imamo starejši bogate življenjske izkušnje in znanje. Mlajši politiki včasih verjamejo, da imajo zaradi svoje izobrazbe ali sodobnega pogleda na svet vedno “pravo rešitev”, kar jih lahko vodi v podcenjevanje drugih mnenj. Mnogi politiki so prepričani, da morajo nastopati avtoritativno, da bi si pridobili spoštovanje. Nekateri, zlasti mlajši, dajejo prednost novim idejam, ne da bi prepoznali vrednost preteklih rešitev. V razgovorih z oblastjo imamo starejši občutek, da nas osebnosti iz družbene politične elite obravnavajo kot osebe, ki niso zmožne razumeti sodobnih izzivov in da niso sposobne prispevati k razvoju. Jasno zaznavna prekomerna samozavest politikov in njihova potreba po dokazovanju ter slog političnega komuniciranja z javnostjo nas motijo in odbijajo. Ignoriranje ali preusmerjanje pozornosti od vprašanj, ki jih starejši postavljamo, ter podajanje generičnih odgovorov na naša pereča vprašanja dajejo vtis, da politiki problemov malih ljudi ne jemljejo resno, češ da so poklicani za nekaj pomembnejše. Pogrešamo spoštljiv in manj aroganten način komuniciranja, ki ne podcenjuje inteligence malega človeka. V nekaterih političnih okoljih obstaja prepričanje, da so politiki intelektualno ali moralno nad povprečnimi ljudmi, kar vodi v podcenjevanje “malih ljudi”. Kot volivci se počutimo izdane, ker so izvoljeni predstavniki obljubljali, da bodo naši glasniki, mi pa ugotavljamo, da so le glasniki strankarskih interesov oziroma vodij strank. Ob spremembah političnih struktur, kot so npr. volitve, je pri novoizvoljenih osebkih opaziti t. i. spremembo statusa. Prej so bili »navadni ljudje«, zdaj pa imajo politično moč in dostop do privilegijev, kar jih vodi v občutek večvrednosti ob sočasnem pomanjkanju politične zrelosti in uživanja v sistemski privilegiranosti kot so visoke plače, imuniteta, vpliv idr. Ljudem je tuje prepričanje politikov, da so intelektualno in moralno nad povprečnimi ljudmi.
Obnašanje političnih osebkov, ki se kaže v občutku večvrednosti do “malih ljudi” in hkrati slepi poslušnosti do vodij, je pogosto posledica slabega poznavanja politične kulture, sistemskih pritiskov in osebnostnih značilnosti, kot so: pomanjkljiva odgovornost in nespoštljiv odnos do soljudi ter pogum zastopati interese ljudi, ne le politične stranke. Njihova vloga ni nad ljudmi, temveč v službi ljudem.
Tone Potocnik Ali povedano bolj robato…,gre za ljudi, ki nimajo pokoncne hrbtenice, slab zgodovinski spomin in omejeno kapaciteto srčne kulture.
Ob srecanju z resnimi problemi, brisejo s povrsine prah in se izogibajo pravici in resnici, ko to ni v interesu njihove partije.
Državljani pa naivni, da jim vedno znova nasedajo, da jih strižejo kot ovce…in zgodba se žal ponavlja. Imamo čudovito deželo, ki jo slabo upravljamo. Kako dolgo bomo to še gledali in tolerirali?
Kaj pa o tem mislite vi?
Alojzij Kolenc Strinjam se z mnenjem prof. Ivanjka in tudi prijatelja Toneta. Imam občutek, na samo občutek da nas starejše mladi ne jemljejo resno, z dolžnim spoštovanjem, tako kot smo mi nekoč naše starejše poslušali in se učili.
To se ne bo končalo dobro in se že na žalost nakazuje.
Inge Markoli Joj,preberejo naj vsi ,ki so na “vrhu”!
etika#