20. oktober 2024

Pisati v enem jeziku je umetnost, pisati v dveh pa prava mojstrovina. Božidar Brezinščak Bagola se kot dvojezični avtor giblje med dvema svetovoma, vsakim s svojo zgodovino, kulturo in jezikovnim bogastvom. Njegova dela raziskujejo meje jezika, medtem ko skozi pisanje ustvarja prostor, kjer se srečujeta dve različni kulturi. Ta edinstven pristop ne bogati samo književnosti, ampak tudi odpira nova vprašanja o identiteti, pripadnosti in izražanju. Njegov bogat književni opus vključuje romane, eseje in kratke zgodbe, ki jih piše v obeh jezikih, obenem pa se kot prevajalec posveča prenosu del med kulturami. S tem odpira vrata za literarno občinstvo in tudi za globlje razumevanje jezikovnih in kulturnih razlik. Njegovo delo, kot avtorja in prevajalca, je nepogrešljivo pri gradnji mostov med svetovoma, ki bi drugače ostala ločena. Njegov književni opus je globoko prežet z izkušnjo življenja ob državni meji (Hum na Sutli, HR – Rogatec, SLO), kjer se prepletata dva naroda in dve kulturi. Z izjemnim občutkom za intimo pripoveduje o svoji družini, življenju na tem edinstvenem geografskem in kulturnem stičišču, ter o globokih osebnih trenutkih, ki jih zaznamuje bivanje med dvema svetovoma. Njegovo pisanje je kot most, ki ne povezuje le jezikov, temveč tudi ljudi, zgodbe in kraje, ki so vpeti v zgodovino in sedanjost obmejnega življenja.
Božidar Brezinščak Bagola je hrvaški in slovenski pisatelj, član Društva hrvaških književnikov in častni član Slovenskega društva pisateljev. Rodil se je leta 1947 v občini Hum na Sutli, Hrvaško Zagorje. Študiral je v Ljubljani, Zagrebu, Münchnu in Beogradu. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Zagrebu 1974, in na Filozofski fakulteti v Beogradu 1978. Prve pesmi je objavil leta 1968 v Novem Sadu (Polja) in Ljubljani (Študentska tribuna).
Piše v hrvaščini in slovenščini. Slovenske pesmi in zgodbe je objavljal v radijski oddaji Literarni nokturno, ter v časopisih in revijah: Klic časa, Razgovori,Tribuna, Problemi, Dialogi, Prostor in čas, Sodobnost, Obrazi, Most, Mladika, Zvon in Locutio. Prva pesniška zbirka v slovenščini Samoobsodba mu je izšla v ediciji Pota mladih pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1974, druga, z naslovom Moje slovenske izkušnje, pri Mohorjevi družbi Celje leta 2003, in tretja, z naslovom Tu in tam čez mejo, pri Literarni družbi Maribor 2015.
V zadnjem obdobju je s svojim literarnim ustvarjanjem večkrat nastopal v Sloveniji. Tako je bil gost na tribuni v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki mu je 10. junija 2024 pripravila literarni večer, posvečen njegovi poeziji in prevajanju. Pozdravni govor je imela tajnica in odgovorna urednica Matice slovenske dr. Ignacija Fridl Jarc. O njegovem prevajanju slovenskih del v hrvaščino so spregovorili akademik in pesnik dr. Boris A. Novak, pesnik in literarni kritik dr. Brane Senegačnik, romanopisec in pesnik dr. Miklavž Komelj ter filozof in esejist dr. Peter Kovačič Peršin. Izvoljen je bil za častnega člana Društva slovenskih pisateljev in Matice slovenske.
Te dni je v Zagrebu izšla njegova knjiga VOLJA DO ŽIVLJENJA (eseji, potopisi, razgledi in pisma), v kateri avtor iz prve osebe in skozi medsebojno povezane avtobiografske fragmente izpisuje pomembne strani kulturne in družbene zgodovine Hrvaškega Zagorja in Hrvaške v njuni organski povezanosti predvsem z slovenskim, pa tudi širšim južnoslovanskim sosedstvom( srbskim, bosansko -hercegovskim. Predgovor h knjigi je napisal hrvaški filozof prof. dr. Hrvoje Jurić.

kultura#

23. oktober 2024

Danes 23.10. 2024 je 60 let od ustanovitve našega Pravniškega društva v Mariboru. Ob tej priložnosti želim čestitati vsem dragim kolegicam in cenjenim kolegom za visoko obletnico obstoja društva in njegovega plodnega delovanja.
Ob tej izjemni priložnosti se moje misli vračajo 60 let nazaj, v čas, ko smo s skupino somišljenikov: Miro Bračko, dr. Jože Cigan, Adolf Ferlinc, Miroslava Geč, Šime Ivanjko, Ivo Ketiš, Rajko Kramberger, Marjan Majcen, dr. Ivan Muhič, Jože Natek, dr. Janez Nemec, dr. Adolf Obran, Artur Pahor, Miran Potrč, dr. Avgust Reisman, Jože Sande, Ivanka Steinbũcher, Matej Svetel, Leon Štukelj, Stanko Tadina, dr. Majnhard Veberič, Božo Vidmar, Rudolf Viher, dr. Igor Vilfan in Nataša Zemljič prvič sanjali o tem, kar danes poznamo kot naše društvo. V tistih dneh je bila ideja jasna – želeli smo ustvariti prostor, kjer bi se pravniki lahko povezovali, sodelovali in skupaj poklicno rasli. Njihova zapuščina živi v vsakem izmed nas, v vrednotah in dosežkih, ki jih danes praznujemo. Verjamem, da bi bili ponosni na to, kar smo skupaj zgradili, in na to, kako njihovo delo še naprej navdihuje nove generacije članov.
Kot edini še živeči aktivni ustanovitelj se z globokim ponosom oziram na vse, kar smo v teh desetletjih skupaj dosegli. Spominjam se začetkov – pogovorov, načrtovanj in neizmernega navdušenja, ki nas je gnalo naprej. Naša zagnanost je bila vir moči, ki je društvo postavila na trdne temelje. Skozi leta se je društvo širilo, privabljalo nove člane in dosegalo uspehe, na katere smo lahko vsi izjemno ponosni.
Moja dolgoletna vpletenost v društvo skozi vsa leta od ustanovitve do danes me je obogatila na osebni in strokovni ravni. Skupni cilji in vrednote društva so še vedno aktualni in ponujajo priložnosti za osebno rast in uveljavljanje prava v družbeni skupnosti. Prepričan sem, da ponuja izmenjavo znanja, poklicne pomoči, prijateljstva, možnosti sodelovanja pri projektih ali dogodkih, podobno kot naši generaciji, tudi današnji generaciji mladih pravnic in pravnikov.
Društvo ni le organizacija. Je skupnost, ki je globoko vpeta v življenja vseh nas članov. V zadnjih 60 letih smo skupaj preživeli nešteto nepozabnih trenutkov, dosegli številne uspehe, pa tudi premagali marsikatero oviro. Vsak član, ki je prispeval svoj čas in trud, je pomagal oblikovati to zgodbo. Danes ni samo dan, da bi praznovali dosežke preteklosti, ampak da se ozremo tudi v prihodnost.
Naša skupnost je bila vedno odprta za nove ideje, izzive in priložnosti. Vendar je bilo naše vodilo vedno jasno: sodelovanje, prijateljstvo in strast do skupnih ciljev. To nas je vodilo skozi desetletja in verjamem, da bo to naše vodilo tudi v prihodnosti.
Ko gledam naprej, vidim svetlo prihodnost za naše društvo. Mlajši člani, ki stopate v ospredje, imate v svojih rokah neprecenljivo zapuščino, ki jo lahko še naprej razvijate. Zaupam vam, da boste z enako predanostjo in vnemo gradili na teh trdnih temeljih.
Zahvaljujem se vsem, ki ste skozi leta prispevali k uspehu društva – vsakemu posamezniku, ki je dal svoj delež, naj bo majhen ali velik. Skupaj smo pokazali, da moč skupnosti presega posameznika, in to je tisto, kar nas dela resnično posebne.
Naj obletnica ne bo le praznovanje preteklosti, ampak tudi obljuba za prihodnost – obljuba, da bomo skupaj še naprej ustvarjali nove zgodbe, nove uspehe in nove spomine.
Danes ima društvo 196 članov. Člani aktualnega upravnega odbora so: Klemen Drnovšek – predsednik, dr. Anja Drev – podpredsednica, Janja Deutschmann – tajnica, dr. Katja Drnovšek – blagajničarka, Tinka Berk, Bojana Kmetec Rošic, Darja Papić, Tatjana Vogrinec Burgar in Andrej Bitrakov.
V nadzornem odboru so: prof. dr. Vesna Rijavec – predsednica, Borut Sešek in Andrej Vovšek.
Disciplinsko razsodišče sestavljajo: Srečko Berk – predsednik, Milena Bratušek in Kristjan Zahrastnik.
Iskrena hvala vsem za prijateljsko druženje v društvu in še na mnoga uspešna leta!

Tatjana Lušnic ČESTITAM!!! Še na mnoga uspešna leta!!

Slavko Kosenina Priznanje in čestitke Pravniškemu društvu Maribor in spoštovanemu dr. Ivanjku tudi iz Oxforda.

pravo#

24. oktober 2024

Predsednica državnega zbora, mag. pravnih znanosti Urška Klakočar Zupančič, je letos spomladi sprejela predstavnike oškodovanih družbenikov izbrisanih pravnih oseb na podlagi znanega in najbolj spornega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999. Ko se je seznanila s težavami in nedopustno škodljivimi posledicami omenjenega zakona, je obljubila, da se bo osebno zavzela v državnem zboru in pri pristojnih ministrstvih, da se ugotovi, kako je bil sprejet omenjeni zakon in kako bi se lahko popravila povzročena škoda. Obljubo je tudi izpolnila, s tem da je postavila vprašanje Ministrstvu za gospodarstvo, zakaj ni bila vložena že 2 leti pripravljena novela Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.
Kot je znano, je bil ZOKIPOSR sprejet v letu 2021 na podlagi ugotovitve ESČP, da Slovenija ni imela osnove za sprejetje omenjenega zakona. Na vprašanje predsednice v državnem zboru je Ministrstvo za gospodarstvo odgovorilo, da samo ni pristojno za vlaganje novele. Pred dnevi, 21.10. 2024, je predsednica DZ, kot poslanka zastavila ministru za gospodarstvo
gospodu Hanu vprašanje, kako je mogoče, da se ministri v vladi ne morejo dogovoriti, katero ministrstvo je pristojno za dotično zadevo.
Nastop predsednice DZ in njena razprava z ministrom g. Hanom je pokazala na njeno odločnost, da se vprašanje ovir za izplačilo odškodnine po 25 letih končno razreši. (Še danes mnogi oškodovanci plačujejo od svoje pokojnine obveznosti izbrisane družbe.)
Predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič bi bila zagotovo še bolj ogorčena, če bi vedela, kaj se je, po tolikih letih skrbnega prikrivanja, v strokovnih službah vlade dejansko zgodilo 28. 5. 1999. Tega dne je namreč določena oseba iz strokovnih služb vlade samovoljno ali po naročilu nekoga v Predlogu zakona, katerega je dan pred tem določila vlada na seji 27. 5. 1999, pripisala 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod, na podlagi katerih so družbeniki izbrisanih družb bili obsojeni, da iz svojega lastnega premoženja plačujejo obveznosti družb, ne da bi imeli pravico in možnost izterjati terjatve izbrisanih družb tudi od njihovih dolžnikov.
Težko je dojeti, da lahko posamezna zainteresirana interesna skupina, mimo vlade in mimo nadzora zakonodajne službe pri Vladi Republike Slovenije pošlje poslancem v državni zbor dopolnilno določbo s predlogom, da se sprejme po hitrem postopku. Takrat niso bili dani pogoji za hiter postopek, temveč so strokovne službe predlagale glasovanje po hitrem postopku z namenom, da se o zakonu ne razpravlja v javnosti, pa tudi da poslanci ne bi opazili, kako je bil grobo kršen postopek sprejemanja zakonskih predpisov.
Pred dnevi je bila predsednica državnega zbora o tem obveščena in zagotovo je možno pričakovati njeno reakcijo. Oškodovani družbeniki izbrisanih družb so ji hvaležni, da se je zavzela za njihove pravice, prepričani, da bo predsednica v okvirih svojih možnosti in pooblastil razrešila to najbolj sporno vprašanje slovenskega zakonodajalca v času po osamosvojitvi.
Tudi novoustanovljeno Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (Združenje doktorjev in magistrov pravnih znanosti) bo posvetilo posebno pozornost razreševanju omenjenega oškodovanja več deset tisoč oškodovancev, da se v bodoče nebo zgodilo, da administracija popravlja predloge zakonov…

Alojzij Kolenc Lepo, pravilno in pravično…Lahko bi se tako reševali tudi dolgoletni boji oškodovancev v DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKIH…

Tone Potocnik Pričakujem upravičeno, da bodo javno objavljena imena kriminalcev iz kroga strokovnih služb parlamenta ali celi kakšnega poslanca, ministra, ki je zakuhal to sramotno dejanje oziroma bil naročnik te rabote.
To dejanje poneverdbe ima za posledico večje posledice (finančne in duševne) kot največji bančni rop, celo večje kot dvakratni bankrot slovenskih bank v zadnjih 30 letih. Gre za usode ljudi, celih družin.
Pričakujem, da se tem goljufom sodi kot za državni udar.

Drago Rečnik Cenjeni g. profesor Ivajnko! Čestitam, da ste uspeli z vašo pobudo pri predcednici DZ! Jaz pa vas prosim, da uredite sprejem upokojencev, ki smo bili oškodovani pri odmeri pokojnin (Zujfu). Hvala!

Alojzij Kolenc Tudi sam prosim odvetnike, ki delajo na popravi krivicec ki se nam moškim je zgodila. Po ZUJFU nam izplačujejo pokojnino po 57, 25% pokojninske osnove, od lani dalje pa po 63%. Tako je oškodovano po izračunih približno 70.000 SLO upokojencev…

Dušan Ahej Samo imena in priimke krivcev javno objavite, verjetno se ve, kdo je to.

Jože Artnak Še kaj podobnega se dogaja pri delovanju oblasti v naši državi. Poznam še kake zgodbe, ker sem imel priložnost krajši čes nekatere stvari spoznati od blizu.

Branko Burjan Pohvalno, da je predsednica DZ našla čas, postavila pisno vprašanje in se osebno pogovorila z ministrom. In pri tem bo verjetno ostalo. Žalostno pa je, da od spomladi do jeseni ali počasi do zime, njena najmočnejša stranka v parlamentu ni zmogla moči, da bi to težavo in škodljive posledice odpravila. Naj velja zahvala in pohvala, morda pa bo le kaj pomagalo.

Slavka Hiti Zopet se ne bo zgodilo nič, tako kot že toliko let, kljub prizadevanju nekaterih, da se to razreši. Lažnih obljub je bilo že mnogo, mnogo. Leta pa tečejo. Upanje pa res umre zadnje.

Marija Fortič Saj ja vse skupaj noro, naivno in sramotno za pravne akademike. Sploh ni besed.

pravo#

24. oktober 2024

Vedno me navdušujejo ideje, ki mi dajo misliti. S posebnim veseljem jih zapisujem, razmišljam in jih tudi posredujem drugim; seveda če najdem sogovornika ali pa tiste, ki bi jih zanimalo, kot so to bili moji študentje.
Danes sem prebral sledečo misel mojega priljubljenega pisca Kafke: «Tisti, ki je sposoben videti lepoto življenja, ne more ostareti.«
Kafka je s tem zapisom verjetno želel poudariti, da sposobnost opazovanja in uživanja v lepoti življenja ohranja mladostnost duha. Ljudje, ki vidijo lepoto v vsakodnevnih trenutkih, odnosih in okoliščinah, ohranjajo optimizem, vedrino in odprtost za nove izkušnje, kar jim pomaga, da se ne počutijo obremenjene s staranjem ali z življenjskimi težavami. V tem smislu “nikoli star” ne pomeni zgolj fizične starosti, temveč duhovno mladost, radovednost in živahnost, ki jih ohranjajo skozi življenje.
Lepota življenja je v očeh opazovalca in da, ko jo prepoznamo, ohranjamo nekaj večnega znotraj sebe. Lepota je relativno subjektivna in tisto, kar nekdo vidi kot lepo, morda za drugega nima enake vrednosti. Gre za idejo, da ne obstaja univerzalni standard lepote, temveč je njeno doživljanje odvisno od posameznikovega dojemanja, izkušenj, prepričanj in čustev. Lepota ni v samem objektu ampak v načinu, kako ga opazujemo, doživljamo in cenimo.
Starejši pogosto vidimo lepoto v preprostih in bistvenih vidikih življenja, ki morda mlajšim niso tako očitni. Starejši pogosto cenimo globlje povezave z družino, otroki, vnuki ali prijatelji in ljubljenimi. Srečanje z njimi je naš vir velikega veselja in lepote. Tudi preprosti pogovori ali izrazi naklonjenosti pridobijo večji pomen. Ko smo starejši, razvijamo občutek hvaležnosti za pretekle izkušnje, dosežke in spomine, zlasti pa se zavedamo, da smo premagali veliko življenjskih izzivov. Preprosto, občutek povezanosti z življenjem je vsak dan močnejši, čim bolj se približujemo zadnji postaji. Moti nas, da je izražanje naših notranjih občutkov za okolje moteče in odveč. Duhovnost, notranji mir in občutek povezanosti z nečim večjim so za mnoge starejše vir tolažbe in lepote, kar je za mlajše težko dojemljivo. S staranjem mnogi razvijejo globlje razumevanje življenja in smisla.
V modrosti, ki smo jo pridobili skozi življenje, lahko najdemo svojo lepoto. Nas ne zanima prihodnost, s katero se toliko obremenjujejo mlajši. Pomembna nam je sedanjost, ki bi bila še veliko lepša, če nas ne bi vznemirjalo nezadovoljstvo mlajših, ki želijo instant dobrine sedaj in takoj. Močnejše zavedanje minljivosti življenja nas spodbuja, da najdemo lepoto v sedanjosti – bodisi v tišini, kratkih radostih ali v trenutkih tihega zadovoljstva, kar za mlajše generacije verjetno nima velikega pomena …

Milka Knezevic Sve što ste napisali je istina. Vaše veliko iskustvo govori u prilog toj istini.
Uvijek sa velikim zanimanjem volim čitati što napišete
Čestitke.
Pozdrav Vama i Vašoj obitelji .
S poštovanjem.

Metka Penko Natlačen Ta Kafkova misel me spominja na modrost rimskefa cesarja, vojskovodje in stoika Marka Avrelija Antoninusa, ki je v davnem prvem stoletju n. št. napisal, da “Mladost in starost nista življenjski obdobji, ampak stanje našega duha. Kdor ohrani živost in zanimanje za svet in vse okrog njega in veselje nad vsakim dnem, ta ne bo nikoli ostarel.”
Vse, o čemer razmišljate in pišete, natanko tako mislim tudi sama. Veseli me, da moji prijatelji tudi delijo to mnenje in se veselimo vsakega skupnega srečanja in modrovanja. Da so nam nadvse vredni dnevi našega zivljenja in male velike vrednote.
Rada berem vaše misli. Zdijo se mi kot sodobnega Marka Avrelija, moža, ki je v času okupacijskih vojn znal videti enake človeške modrosti, kot jih vidi sodobni izobražen človek. Življenje je res polno očarljivih lepot.

Lojzka Furlan Hvala za Vaš čudovit zapis, s katerim se popolnoma strinjam.

Anton Dobrovolec Gospod Šime lepo ste napisali in hvala za tako resnično sestavljeno pisanje za nas starejše. Rodil sem se kot šesti otrok v letih ko smo bili prikrajšani marskaj kot današnji otroci ki imajo vse kar mi nismo imeli. Lep pozdrav.

Nana Turk Clovek ostane otrok v sebi.

Petar Komljenović Lepo in resnično napisano.

Franc Kociper Hvala za čudoviti zapis. Lepota je res subjektivno dojemanje sveta okrog sebe.

Mirjana Domjan Navdušujejo me ljudje, ki so ohranili nekaj otroka, v sebi.Vse kar velja je ljubezen do vsega, spoštovanje in dobrota.Če zmores to, zmoreš vse…

Šime Ivanjko Danes zjutraj, torej nekaj ur po objavi mojega razmišljanja v katerem sem omenjal priljubljenega pisatelja Franz Kafka, mi je draga oseba, ki rada prebira moje zapise na družbenem omrežju, posredovala zelo zanimivo anekdoto o slavnem češko-avstrijskem pisatelju Franzu Kafki (1883–1924) in dekletcu, ki je v parku izgubilo svojo igračo – punčko. Osebno me se dojmila in posredujem bralcem na Fb prepričan, da je anekdota s sporočilom, ki bi si ga morali zapomniti vsi…
Kafka, ki se ni nikoli poročil in ni imel otrok, je na sprehodu po parku v Berlinu srečal deklico, ki je jokala, ker je izgubila svojo najljubšo punčko. S Kafko sta jo neuspešno iskala po parku. Pisatelj ji je nato rekel, da pride jutri spet in da bosta iskala naprej. Naslednji dan, čeprav punčke nista našla, je Kafka deklici podaril pismo, ki naj bi ga napisala njena izgubljena punčka. V njem je zapisal: »Prosim, ne jokaj. Potujem, da bi videla svet. Pisala ti bom o svojih dogodivščinah.«
Tako se je začela zgodba, ki se je nadaljevala do konca Kafkovega življenja. Med njunimi srečanji je Kafka dekletcu prebiral skrbno napisane punčkine dogodivščine, ki jih je deklica imela za božanske.
Končno je nekega dne Kafka prinesel punčko (kupil jo je sam), ki se je po daljšem potovanju vrnila v Berlin. »Sploh ni videti kot moja punčka,« je dejala deklica. Kafka ji je nato izročil še eno pismo, v katerem naj bi punčka zapisala: »Potovanja so me spremenila.«
Deklica je novo punčko objela in jo vesela odnesla domov.
Leto dni kasneje je Kafka umrl.
Mnogo let za tem je deklica, ki je bila že ženska, v punčki našla pismo. Majhno pismo, ki ga je podpisal Kafka, se je glasilo: »Vse, kar ljubiš, bo verjetno izgubljeno, a na koncu se bo ljubezen vrnila na drug način.«

Milena Oak Gospod Sime, vedno znova me vase misli ohrabrujejo.
Hvala Vam.

Nevenka Eigner Zelo lepo.

Ivan Pavlov Alka Lepa zgodba, tako razmišljajo samo veliki.

Jolanda Mihaela Pinterič po vaših pisanjih bi z lahkoto preimenovala pojem staranja v zorenje…ko bi čimeveč ljudi zorelo in se ne staralo, modrosti bi se veselili. Bog vas živi.

Marija Radovic Pojasnili ste s citatom zakaj je tako lepo in s spoštovanjem.

Bojana Dukarič Hvala vam, gospod profesor, za še eno lepo razmišljanje. Lepoto življenja lahko vidimo v sedanjem trenutku, ki je edino kar imamo. Vsak nov dan imamo prazen list v naši knjigi življenja in od nas je odvisno kaj bomo nanj zapisali. Življenje je lepo, če ga znamo živeti.

Renata Flis Zelo rada preberem vase zapise in vedno najdem lepo misel in modrost , ki sem jo pozabila ali pa sem pozitivno naravnana nadaljevala svoje delo.

starost#

27. oktober 2024

Na okrogli mizi 25.10. 2024 ob 60. obletnici Pravniškega društva v Mariboru so predstavniki treh generacij pravnikov (dr. Šime Ivanjko, ustanovni član društva (najstarejša generacija), dr. Rajko Knez, ustavni sodnik, dr. Janja Hojnik, profesorica in dr. Miha Šošič, odvetnik (srednja generacija) ter Anej Irgolič, postdiplomski študent (najmlajša generacija), delili skupno skrb glede trenutnega stanja prava in pravnikov v naši družbi in v prihodnosti. Vsaka generacija je izpostavila svoje edinstvene izkušnje in perspektive, a kljub razlikam se vsi zavedajo izzivov, s katerimi se sooča pravna stroka, kot so: prepočasnost sodnih postopkov, nepreglednost in zapletenost prava, odtujenost od ljudi, elitizem in pomanjkanje etičnosti, pretirana birokracija, premajhna osredotočenost na socialno pravičnost in komercializacija pravne stroke. Pravniki vseh treh generacij se zavedajo potrebe po reformah, ki bi pravo približale ljudem in pravnikom omogočile, da se osredotočajo na etične in socialne vidike svoje vloge v družbi, da ne govorimo posebej o nezaupanju javnosti v sodstvo, podcenjevalnem odnosu oblastnih organov do prava, podnebnih spremembah, ekonomski negotovosti in hitrih tehnoloških spremembah. Ta zaskrbljenost povezuje in enako skrbi vse generacije in spodbuja k iskanju skupnih rešitev, kar pomeni, da je pomembno skupno sodelovanje pri izmenjavi idej. S tem pristopom lahko pravniki sooblikujemo boljšo prihodnost za vse v družbi.

V razgovoru je prišlo do izraza medsebojno spoštovanje izkušenj in mnenj starejših in mlajše generacije. Ugotovili so, da je potrebno zmanjšati generacijski razkorak s tem, da so starejši odprti za nove ideje in tehnologije, mlajši pa za izkušnje in mnenje starejših.

Kot najstarejšemu in edinem še živečem aktivnem soustanovitelju mi je Pravniško društvo podelilo posebno zahvalo in se posebej zahvalilo tudi Pravni fakulteti UM za podporo in nudenje poslovnih prostorov za sedež društva in članska srečanja.

Osebno se zahvaljujem kolegu predsedniku društva Klemnu Drnovšku in članom upravnega odbora za prejeto priznanje in za organizacijo proslave ob visoki obletnici Pravniškega društva v Mariboru.

pravo#

7. november 2024

V prilogi današnje Pravne prakse št. 42-43/ 2024 je objavljeno obsežnejše razmišljanje o pomenu doktorata pravnih znanosti v naši družbi, v katerem sem opozoril na doktorat kot osebni presežek pravnika in kot družbeno koristno dobrino.

Namen objave je doseči pozitivno vrednotenje doktorata v družbenem okolju. Pri tem sem opozoril na frustracije zlasti mladih pravnikov z doktoratom znanosti, ki si zastavljajo znano vprašanje ;«Imam doktorat pravnih znanosti in kaj zdaj?« in na pomanjkanje podpore oziroma pozitivnega vrednotenja poglobljenega pravnega znanja v družbi.

Članek je napisan z namenom opozoriti in spodbuditi doktorje in magistre pravnih znanosti na možnost vključevanja v Združenje Slovenske akademije pravnih znanosti, katere članstvo je omejeno na 50 članov, ki bodo v naslednjem mesecu sprejeti v članstvu in volili svoje organe.

Povezovanje doktorantov in magistrov pravnih znanosti v združenje Slovenska akademija pravnih znanosti ( Akademija) je ključnega pomena za učinkovito kritično delovanje in za zaščito pravne države. Kadar pravniki delujejo združeno, so njihova opozorila močnejša in bolj odmevna, saj kolektivno zastopajo vrednote in načela pravne stroke. To jim omogoča, da imajo večji vpliv na oblastne organe in da lahko resnično prispevajo k izboljšanju pravnega sistema. Vključevanje omenjenih pravnih strokovnjakov v Akademijo omogoča članom večji vpliv in prepoznavnost. Združeni glas pravnikov je v javnosti močnejši in bolj vpliven kot glas posameznika. Asociacije pravnikov, ki se kritično in strokovno odzovejo na nepravilnosti ali zakonodajne napake, imajo večjo možnost, da bodo njihove zahteve resno obravnavane. Organizirana skupina lahko ustvarja javni pritisk, kar spodbuja oblast k odgovornemu ravnanju.

Posameznik pravnik, ki kritizira oblast, se lahko znajde pod pritiskom ali se sooča z osebnimi posledicami. Poklicne asociacije pa svojim članom zagotavljajo določeno zaščito, saj nastopajo kolektivno, kar zmanjšuje tveganje povračilnih ukrepov proti posameznikom.

Članstvo v Akademiji pravnikov lahko vzpostavijo etične kodekse in smernice za strokovno ravnanje, s čimer krepijo profesionalnost in neodvisnost svojih članov. Asociacije pravnikov kot je omenjena Akademija lahko organizirajo javne razprave, konference in delavnice, kjer kritično preučujejo zakonodajne in pravno politične odločitve. Tako lahko izobražujejo javnost, medije in celo politike o vplivu teh odločitev ter prispevajo k večji pravni pismenosti in ozaveščenosti.

Združeni pravniki imajo boljše možnosti, da sodelujejo pri pripravi ali spreminjanju zakonov in predpisov. Kot strokovnjaki lahko s svojimi predlogi prispevajo k bolj premišljenim, zakonitim in pravičnim rešitvam.

Poklicne asociacije, kot je omenjena Akademija se lahko učinkovito povezujejo tudi mednarodno, kar jim omogoča sodelovanje z drugimi pravnimi organizacijami in prevzemanje primerov dobre prakse. Tako lahko dobijo podporo in krepijo svoj vpliv pri uveljavljanju pravne države tudi v mednarodnem prostoru.

Povezovanje v poklicne asociacije omogoča pravnikom, da svoje kritične ugotovitve predstavijo bolj učinkovito, da imajo večjo družbeno podporo in da so njihova prizadevanja za pravno državo in zakonitost bolj odmevna ter vplivna.

Podrobnejše informacije o včlanjevanju doktorjev in magistrov pravnih znanosti v Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti so objavljene na spletni strani Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

študij#

13. november 2024

Univerza Alma Mater Europaea vas vljudno vabi na predstavitev monografije zaslužnega prof. dr. Šimeta Ivanjka z naslovom Srečanje s starostjo, ki bo potekala jutri 14. novembra 2024 ob 17. uri na Slovenski ulici 17 v Mariboru.

Dogodek bo moderirala urednica monografije zasl. prof. dr. Jana Goriup. Zbrane bo nagovorila tudi prof. dr. Suzana Kraljić, ki je knjigo recenzirala.

Knjiga aktualizira dileme staranja in starosti. Vsebino pričujočega dela predstavljajo avtorjevi zbrani občasni zapisi, spodbujeni z različnimi doživetji v starejšem obdobju njegovega življenja, s prebranimi razmišljanji iz posameznih knjig, strokovnih in poljudnih člankov, in iz že porumenelih zapisov za predavanja študentom prava in ekonomije. Več o knjigi si lahko preberete TUKAJ.

Dogodek bo priložnost za razpravo o izzivih in perspektivah, s katerimi se sooča sodobna družba v kontekstu podaljševanja življenjske dobe in prilagajanja novim tehnološkim trendom.

Veselimo se vaše družbe!

Jože Artnak

Čestitke g. profesor za vašo zelo aktivno vlogo. Ni slučajno, da ste izbrani med 20 najvplivnejših pravnikov leta na portalu https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/10-najvplivnejsih-pravnikov (ni bilo težko napisati obrazližitev) in zdaj poteka glasovanje za uvrstitev med najvplivnejših 10, zato prelagam njegovim prijateljem na fb, da glasujete.

Šime Ivanjko

Hvala Vam dragi kolega Artnak za Vašo podporo! Šime

Peter Gominšek

Čestitke za izdano monografijo in dobra razmišljanja v vseh vaših zapisih.

Katica Pavkić Špiranec

Sretno!

Buhtelj Bucka

Čestitke, boste imeli predstavitev knjige tudi v Ljubljani

Šime Ivanjko

V Ljubljani je bila predstavitev 2. 10. 2024. lp.

starost#

15. november 2024

Varaždinska županija, najstarija hrvatska županija predstaviti će se građanima Grada Maribora kao i svim njegovim posjetiteljima u subotu, 16. studenog ove godine na gradskoj tržnici na Vodnikovom trgu.

Tako će više od desetak Obiteljsko poljoprivrednih gospodarstava s područja Varaždinske županije predstaviti svoje proizvode ( med, bučino ulje, ludbreški hren, vina, tradicionalni kolači, rukotvorine itd…) u vremenu od 07:00 do 15:00 sati.

Uz sve to, posjetiteljima će biti predstavljeni i Advent u Varaždinu, popularna i poznata manifestacija koja krajem svake godine privlači sve više turista u Grad Varaždin, sjedište Varaždinske županije.

Dašak nekadašnjih vremena kada je Varaždin bio prijestolnica Hrvatske donijeti će pripadnici Husarske garde te dame u povijesnim haljinama.

Ovim putem prenosimo poziv župana Varaždinske županije Anđelka Stričaka počasnom konzulu Republike Hrvatske u Republici Sloveniji prof.dr.sc. Šimi Ivanjku da posjeti kutak Varaždinske županije na Mariborskoj gradskoj tržnici.

Službeno otvorenje počinje u 10:00 sati.

dogodki#

20. november 2026

Starejši se v komunikaciji z drugimi, zlasti z mlajšimi, pogosto čutimo manjvredne, nesposobne in podcenjene zaradi načina govora ali vedenja drugih v razmerju do nas. Gre za komunikacijo, pri kateri govorec nastopa z vidika premoči ali superiornosti, pogosto pod pretvezo, da je prijazen ali dobronameren. To je primer v komunikaciji s starejšimi, ko govorec uporablja poenostavljen jezik, kot da starejši ne bi bili sposobni razumeti kompleksnejših idej. Sem štejemo tudi detajlno razlaganje nečesa očitnega ali stvari, ki so splošno znane, z jasnim izrazom, kako je govorec zaskrbljen, ali bomo to razumeli, pri čemer še doda: »To je za vas težko razumljivo«.
Pri skupnem pogovoru se pogosto ne upošteva mnenje starejšega, češ da je takšno mnenje manj pomembno. Zlasti pa starejše prizadene pokroviteljski ton glasu, vzdihovanje, zavijanje z očmi in obrazni izrazi, ki kažejo na podcenjevanje.
Pokroviteljski način komuniciranja pogosto srečamo tudi na drugih področjih medosebnih odnosov, na primer na delovnem mestu, ko šef poudarja, da bo poskušal razložiti določene stvari na bolj razumljiv način, ker sicer delavci ne bodo razumeli; ali pa v šoli, ko učitelj izrazi začudenje, kako da učenec ne razume, če pa je to tako enostavno. Posebej ga je v praksi možno zaznati, kadar govorec meni, da je potrebno ženskam določene stvari podrobneje razložiti zato, ker so pač ženske.
Pokroviteljska komunikacija ima za posledico, da se sogovornik čuti manjvrednega, necenjenega ali manj kompetentnega, kar zmanjšuje njegovo samozavest in vpliva na izogibanje nadaljnjim pogovorom ali prispevanju svojih idej.
V vsakodnevni praksi naj bi se izogibali pokroviteljski komunikaciji nasploh, zlasti pa v odnosu do starejših. V razgovore je treba vstopiti brez predsodkov o sposobnostih sogovornika glede njegove starosti, spola ali izkušenj. Komuniciranje mora biti na enakopravni ravni, ne da bi se govorec postavljal nad sogovornika. Če se iz okoliščin primera že ugotovi, da je sogovorniku treba podrobneje razložiti določeno zadevo, je primerno brez podcenjevanja sogovornika vprašati: »Ali je treba kaj dodatno pojasniti?«.
Pokroviteljska komunikacija pogosto ni namerna, a vseeno lahko negativno vpliva na odnose. Ključ je v iskrenem medsebojnem spoštovanju in zavedanju, da sta enakovrednost in empatija temelj uspešne komunikacije.
Razumljivo je, da starejše osebe pokroviteljska komunikacija pogosto moti, saj se ob njej lahko počutijo podcenjene ali manjvredne. To je neredek problem, ki izvira iz napačnih predpostavk o staranju in sposobnostih starejših ljudi. Pokroviteljski pristop do starejših se pogosto pojavlja v družinskih, zdravstvenih, delovnih ali drugih okoljih. Družba mora stremeti k večji enakopravnosti in vrednotenju starejših kot pomembnega dela skupnosti.

Marjana Pavliha Absolutno, se strinjam z napisanim.

Suzana Pirtovsek Dragi Šime to si odlično opazil in povedal. Res je da način komunikacije med dvema generacijama starši in odrasli otroci je motena če se začnemo pogovarjati o tehnologiji ki jo oni uporabljajo. Ko jih poslušam v njihovih medsebojnih pogovorih slišim toliko okrajšav iz angleščine da jih že težko razumeš. Ko pa vprašaš e tu se začne to pokroviteljstvo o katerem govoriš. Nedavno na pregledu pri okulistu sem opazovala prodajalko ki se je poskušala dogovoriti o očalih s starejšim gospodom ki je bil na vozičku. Govorila je povdarjeno glasno na način kot bi razlagala otroku in mu je praktično prodala vse kar je lahko, gospod se je samo strinjal in kimal. Enak način govora je uporabila tudi pri meni kar mi ni bilo všeč ker očitno ni mogla preceniti distanco in zato sem hitro zapustila prostor. Mislim da smo mi kot družba spustili v eter veliko časa ki bi ga morali uporabiti za privzgajanje spoštljivega odnosa do starejših in dobrega vedenja ter empatije ter razumevanja drugih . Na tem bi znova morali delati in vključevati starejše v družinskih odnosih, srečanjih in preživljanju skupnega časa da se zopet navadimo živeti v sožitju.

Dragica Bacani Spoštljiva komunikacija do nas starejših včasih izpade ravno obratno.
Dosti je odvisno tudi od nas starejših kako jo sprejemamo.

Barbara Bračič V pogovoru z nami, starejšimi, mlajši sogovorniki pozabijo, da imamo bogate iskušnje tako na področju stroke kot pri medsebojnih odnosih, minula znanja nadgrajena z novimi znanji, širok pogled npr. na problem ali določeno situacijo, ki je lahko tudi konfliktna! Ni vse v hitrosti reagiranja/odgovora! Predno se sogovorniki(mlajši) zaletijo s komentarjem ali pa podcenjujočim odnosom bi bilo dobro, da preštejejo do 10 in šele potem povedo svoje mnenje! Zaletavost v komunikaciji ni odlika, je problem. Odgovori teh “hitrih mladih” so velikokrat vsebinsko nepopolni, podatki napačni, ker jih ne preverijo in vsemu verjamejo. Če jih popraviš oz. navedeš drugačna dejstva, ki so preverjena, pa so užaljeni ali pa celo vztrajajo pri “svojem prav”.
V teh primerih pa velja: v življenju je treba vedeti kdaj se je treba nehati pogovarjati s takimi ljudmi in jim preprosto pustiti, da se motijo!

Jože Brenčič Nikoli nisem prenesel pokroviteljske komunikacije nekoga, tudi ne, ko sem bil mlajši. Takoj sem na to opozoril tistega, ki je tako nastopal.

Slavi Belšak Pokroviteljska komunikacija ne preživi v relaciji suverenih posameznikov.
Sama se celo življenje učim, da je ne uporabljam, kot tudi ne dovolim, da se uporablja do mene.

Brane Terglav Takim se enostavno izogneš. Jaz jih na kolesu in hoji ne srečam, ker tam takih enostavno ni. Na tekmah hokeja pa v glavnem sedim sam in ne poslušam raznih strokovnjakov.

Metka Penko Natlačen Dragi profesor Ivanjko, komunikacije se s tega vidika, pokroviteljske in omalovazujoče za starejše, ne lotimo, prvič razmišljanje na to temo srečam v vašem odličnem pisanju.
Od doma sem vajena, da se je oče zelo rad pogovarjal s starejšimi, ker so mu znali povedati zanimive zadeve. To ljunezen sem nasledila od njega in mi lepša življenje od mladih nog.
Imenitni so ti vaši zapisi, strukturirani in argumentirani in celoviti, pa razumljivi v smislu, da se nas dotaknejo. To je prav in hvala Vam.

Jolanda Mihaela Pinterič hehe zanimivo…mladi imajo ravno takšen občutek, ko govorijo s starejšim: da so pokroviteljski. Tisto večno prikimavanje iz piedestala ali prikimavanje na sploh pomeni, da nekdo ni vreden niti komentarja-dialoga.

Milena Hribernik Zelo, zelo me moti, ne samo komunikacija, tudi pismena komunikacija, ko želiš v pismeni obliki in je takoj, vam bomo poslali poe-mailu, potem moraš imeti printer in še kaj.Še vedno hočem papir v roki. Ali za naročit – pošljite mail. Sploh ne upoštevajo, ne starosti, ne zmožnost, …vsak z temi opcijami ne zna ali ne zmore ravnati; pa naj vam otroci pomagajo. Zakaj, oni imajo omejen čas in svoje življenje.
Smo že odpisani?

Alojzij Kolenc To je stvar vzgoje, širine človeka.
Zgodilo se je pred kratkim pri pripravi 70 letnice našega znanega in tudi v tujini nekoč priznanega oddelka…
Ko naj bi skupaj pripravila prispevek o zgodovini oddelka, me je mlad zdravnik ZVISKA poučeval…
Samo nasmehnil sem se in pomislil kaj bi moj, VELIK spoštovan primarij nekoč naredil, niti pomislil si nisem…
Samo skromni in ponižni so postali kasneje VELIKI.
(Pustimo ob strani pregovore teh o temu)

Sabina TrafelaHvala. Prvič v mojem življenju je nekdo naglas povedal da je tako vedenje v bistvu prikrita oblika nasilja. To je vedno prvi korak da se začnejo stvari spreminjati.

Simona Rebolj Starejša oseba, ki se počuti ob mladih nesposobna ali manjvredna, se mora pa zelo zamislit nad seboj.
Starejši bi morali bit spoštovanja vredni učitelji in mentorji mladim. Če tega niso sposobni, so občutki manjvrednosti ob mladih logična posledica. Hud osebni problem.

Spomenka ValušnikDrug od drugega se lahko veliko naučimo, vedno rada prisluhnem nasvetom starejših. Sama menim da je včasih pokroviteljsko komuniciranje dobronamerno, kadar pa ni panoga je potrebno nemudoma ustaviti. Hvala za vaš zapise, ki jih z veseljem preberem.

Sonja Vengar Spostovani profesor, cestitke, da ste se dotaknili te občutljive a, se kako aktualne teme. Vse izdaja iz našega okolja, nase vzgoje, če imaš spoštovanje, ni potrebno pokroviteljsko…


starost#

27. november 2024

V tradicionalni vsakoletni organizaciji IUS-INFO izbire 10 najvplivnejših pravnikov letošnjega leta so po mnenju strokovne in splošne javnosti najvplivnejši pravniki v letu 2024 (navedeni po abecednem redu): dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, dr. Valentina Franca, dr. Janja Hojnik, dr. dr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, Zvjezdan Radonjić, dr. Miha Šepec in dr. Luka Martin Tomažič.

Vsem izbranim kolegicam in kolegom iskrene čestitke v imenu Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti, s posebnim veseljem pa njenim članom.

Prof. dr. Šime Ivanjko, zastopnik Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti

čestitke#