2. november 2023

Idealni pravnik (pooblaščenec oziroma zagovornik) naj bi bil v poklicu usmerjen poklicnemu poslanstvu zasledovanja načela nudenja pomoči drugemu in nepristranskemu ocenjevanju potreb iskalcev pravice. Pri opravljanju poklicnega posla naj bi bil vedno inovativen in iznajdljiv, podjetniško spreten ter naj bi deloval z veliko vnemo za obrambo pravic svojih strank, vendar takšnega v praksi ni mogoče srečati, kot tudi ne idealne žene, ki bi naj bila usmerjena naravnemu poslanstvu žene, kot žena naj bi bila inovativna in iznajdljiva v ljubezni, podjetniško spretna pri opravljanju družinskih nalog in delovala z veliko vnemo kot zvesta partnerka možu.

Marjana Pavliha
Razen izjeme, dobro ste me opisali. 😉

Alojzij Kolenc
Vendar, nimam dobrih izkušenj niti z pravom, niti pravniki. Vse sem drago plačeval, naredili pa so bore malo…

Dragica Bacani
Primerjava opravljanja poklica idealnega pravnika z ženo,
ki bi naj bila predvsem dobra pri opravljanju družinskih nalog, se mi zdi, da je absolutno neprimerljiva!

Slavko Sušec
Šime. Obakrat si se zmotil.

Franc Majda
G.ŠIME MISLIM, NE PREPRIČANA SEM, DA STE VRHUNSKI ČLOVEK IN STROKOVNJAK. ISKRENE ČESTITKE ZA VSE

Tina Šnajder
Zanimiv pogled na zensko v 21. stol. Se vam zenske res zdijo tako neumne, da lahko nudijo le ljubezensko podporo mozu in so gospodarsko iznajdljive le pri nakupu moke.
Naravno poslanstvo moskega pa je?

Strah Tatjana
Veliko ste se zmotil očitno se vrtite v krogu ko pač ni dober!

Branko Kopše
ha ha 🙂 res je …. v SLO sigurno ni odvetnikov, ki bi brezpogojno zagovarjali interes iskalcev resnic (pravic)…. pod izgovorom pozitivne diskriminacije, ki jo SLO ustava kot vsako drugo diskriminacijo sicer izrecno prepoveduje …. pa se sigurno ….. bohoti tudi ….. feminizem …..

Božo Mijatovic
Popolnoma se strinjam z vami. Kdor ne razume vaše objave, je njegov problem.

Sebastijan Pungračič
Ideala res ni, vsaj ne tako, da bi nekdo bil idealen za vse. Ono glede žensk pa je čisto mimo, mačistični oziroma šovinistični pogled. Poslanstvo žene?

Jožef Bonifarti
g. Ivanjko napišite zavedenim “emancipiranim” ženskam še o moškemu,
predvsem pa naslednjo zaključno poved :
“… in deloval z veliko vnemo kot zvesti partner ženi …”

Marija Fortič
Kaj pa idealni moški?Iz 10-ih bi lahko naredil enega.

Danica Mally
S spoštovanjem se kaže ljubezen, ki je temelj za vse in pika, seveda mora biti obojestranska.!

Franjo Sarman
Glih ne bo drzalo ! Po moje se srecas idealnega pravnika, vendar mnogo redkeje, kot idealno zeno ! Te pa poznam, osebno in sem na to zelo ponosen !

Jožef Jandl
Pooblascenec mora poudarjati dejstva, ki so v korist pooblastitelja. Seveda pa tega ne more storiti, ce se s stranko dobi 10 minut pred obravnavo v blizjem bifeju.
Lahko pa je idealen za nasprotno stranko.

Vesna Pomlad
Pravniki so kot zakoni ki jih tolmacijo

etika#

3. november 2023

Kolegica, dr. Vida Čok, rojena Grahor, pravnica, znanstvena svetnica je pretežno delovala v Beogradu. Starša, primorska Slovenca sta se preselila v Beograd že v času Kraljevine Jugoslavije, kjer se je izobraževala in na Pravni fakulteti v Beogradu diplomirala 1953. leta. Tam je tudi doktorirala (na temo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije). Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka. Leta 1973 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih na raznih pravnih fakultetah med drugim tudi v Mariboru, kjer je navduševala študente svojim širokim znanjem in prijateljskim pristopom. Posebej je z znanjem in toplim spodbujevalnim pristopom navduševala mnoge mlade slovenske pravnike v obdobju SFRJ. Pomagala je tudi vzpostavljati stike s pravniškimi zveznimi institucijami v Beogradu in v svetu. Zlasti je pomagala pri zagotavljanja finančnih podpor za različne raziskave in priprave doktorskih tez. Bila članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in leta 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.
Bila je tudi članica več uredništev znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj. Po razpadu Jugoslavije, je bila članica Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru in sodelovala s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Tej je pomagala tudi v času njenega razvoja, pri prehodu na Visoko pravno šolo in nato preoblikovanje v Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Sodelavci fakultete smo se vedno veselili njenega obiska in njenih pronicljivih pravniški pogledov.
Kolegica Vida Čok bo nam, njenimi sodelavcem in prijatelji, ostala v spominu kot dobra, plemenita oseba in kolegica, ki je poklicno živela z nami pravniki in zapustila sledi svoje dobrote, plemenitosti in pravnega znanja. Ponosni smo, da smo bili skupni sopotniki na poti iskanja pravičnega in človeku prijaznega prava.
Hvala Ti draga Vida.
Requiescat in pace!
Iskreno sožalje Tvoji družini, svojcem in prijateljem.
Od Vide se bomo poslovili v torek 7.11.2023 ob 12.15 uri na Pobreškem pokopališču.

Metka Penko Natlačen
Čast njenemu spominu. R.I.P.

Ines Cico
Počivala u miru

Vera Mihatovic
Pocivala v miru Bozjem🙏

Veselin Lakič
SLAVA JOJ

Ana Četkovič Vodovnik
Kako je škoda, da nas zapustijo ljudje, ki si zaslužijo tako visoko dostojanstvo in spoštovanja vredno ime z veliko začetnico Človek.

Lara Mehle
Počivala u miru

Nevena Tea Gorjup
Sožalje svojcem in prijateljem. Naj počiva v miru.

Alojzij Kolenc
Čast in slava njenemu spominu.

Vojko Runjak
Počivala u miru.

življenje#

4. november 2023

Pred dnevi smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od dragega kolege in spoštovanega profesorja, slovenskega nestorja gospodarskega prava, zaslužnega profesorja dr. Bojana Zabela.
Prvič sem ga srečal leta 1964 v avli Pravne fakultete v Ljubljani. Prepričan, da gre za študenta izrednega študija, sem ga povprašal o načinu izrednega študija na Pravni fakulteti. Hitro sem ugotovil, da gre za takratnega docenta na Katedri za gospodarsko pravo. Nisem imel priložnosti, da bi pri njem opravljal izpite, vendar sem se pogosto oglasil pri njem, ko sem prihajal na fakulteto kot izredni študent, ali kasneje kot pravnik Metalne Maribor imel opravke v Ljubljani. Vedno prijazen me je spodbujal in podpiral moja prizadevanja, da se posvetim gospodarskemu pravu. V začetku 70-ih let, ko sem pripravljal doktorsko disertacijo v Hamburgu, je on prevzel moja predavanja na Višji pravni šoli v Mariboru. Posebej sva se zbližala ob pisanju skupnega prvega učbenika za gospodarsko pravo, Statusno pravo organizacij združenega dela, leta 1978, namenjenega študentom Pravne fakultete v Ljubljani in Višje pravne šole v Mariboru. Omenjeni učbenik je bil s popravki in spremembami večkrat izdan in so ga študenti uporabljali do sprejetja Zakona o podjetjih 1988. Sodelovala sva v številnih pravnih zbornikih in na posvetovanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebej pa mi je ostalo v spominu njegovo pronicljivo in zelo skrbno vodenje delovne skupine v osemdesetih letih pri izdelavi jugoslovanskega zakona o podjetjih. Tako mi je nekega dne na Bledu, kjer je delala skupina na omenjenem osnutku zakona, sporočil, da mu je France Popit, takratni predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije, sporočil, da beseda delnica ne sme biti omenjena v zakonu. Kljub temu je kolega Zabel vztrajal pri uporabi »delnic« v delu zakona, ki je le v nekaj členih urejal delniško družbo v družbeni in mešani lastnini. Njegovo poznavanje nemškega, italijanskega in francoskega korporacijskega prava je nam vsem pomagalo pri delu na osnutku sedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki je kot prvi slovenski zakon bil sprejet po osamosvojitvi Slovenije v letu 1993. Dr. Zabel je oblikoval najtežja poglavja zakona, posebej pa je podrobneje obdelal poglavje o družbi z omejeno odgovornostjo. Njegova izvirna ideja je tudi ureditev spregleda pravne osebnosti, ki, na primer, zakonsko ni urejena v nemškem pravu.
Kolega Zabel je bil miren, razmišljajoč pravni strokovnjak, ki je znal poslušati druge in jasno oblikovati pravne misli. Bil je zagovornik razumnega in ljudem prijaznega prava. S svojo svetovljansko držo, z osebnostno eleganco, posebno umirjenostjo in obenem radovednostjo je znal svoje študente in številne slušatelje na posvetovanjih in kongresih usmerjati na bistvena vprašanja prava in na prihodnost pravnega študija in poklicnega pravniškega dela, v katerega je imel globok uvid. Žlahtno omikan in spoštljive drže je krepil pravno kulturo pri študentih in sodelavcih. Mlajšim pravnikom, zlasti študentom, je bil nenadomestljiv vzgled in vzor. Imeli smo privilegij biti z njim na poti iskanja novih pravnih pristopov v podjetništvu, ki se je po osamosvojitvi naše države s težavo izvijalo iz objema socialističnega ideološkega pojmovanja, z negativnim predznakom ideje o svobodni gospodarski pobudi, kar posebej izpostavlja v znani knjigi Tržno pravo in v znanstveni monografiji Podjetje v pravu, kjer sistematično obravnava pravni položaj podjetja. Navedena monografija obsega poglavja o teoriji podjetja, podjetju kot organizaciji, upravljanju podjetij in vrednotenju koristi podjetniškega delovanja. Zanimivo je, da se je avtor monografije s tovrstnimi vprašanji ukvarjal tudi v času socializma in uveljavil t. i. teorijo institucionalizacije podjetja v luči takratnih možnih opredelitev statusnega položaja podjetja v samoupravljanju, kot organizacije združenega dela.
Strokovna zavzetost, odgovornost in verodostojnost so bile vrednostne stalnice Bojanovega pravniškega in predavateljskega delovanja.
Za kolega Bojana velja izrek Irvinga Berlina: Pesem je končana, toda melodija odzvanja dalje…

Zvone Dragan
S celotnim zapisom soglašam. Spoštljiv spomin na cenjenega profesorja.

Boris Surina
Na zalost, sami dobri odhajajo, ostajajo….sami zlodeji…..

Marko Pavliha
Velik človek in krasen profesor, pogrešal ga bom. Svojcem izrekam globoko sožalje.🙏

Elizabeta-Lota Loti
Naj počiva v miru.

Boštjan Boštjan
Imel priložnost da sem bil njegov študent in opravil tudi izpit pri profesorju Zabelu, čudovit človek in odličen profesor, zato tudi javna zahvala, pogrešali vas bomo profesor Zabel.

Šantl Feguš Danica
Izjemen zapis. Tudi jaz dr. Zabela izjemno spoštujem in cenim vsak njegov doprinos k oblikovanju in razvoju gospodarskega prava.

Simona Štravs
Naj počiva v miru, lahka naj mu bo zemlja. Profesor, ki ga mnogokrat citiram tudi na svojih predavanjih, ko razlagam začetnikom, ki se podajajo na poslovno pot podjetništva.

življenje#

5. november 2023

Ob prvi obravnavi Predloga Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z., ki je potekala v Državnem zboru 21. 9. 2023, je bil omenjen moj podatek, objavljen v časopisu Delo, dne 21. 9. 2023, v članku: Poziv k zaustavitvi zakona o preoblikovanju Vzajemne d.v.z., kjer sem povedal: »V Evropi je 800 vzajemnih zavarovalnih družb«. V razpravi so nekateri poslanci razpravljali, da je slovenska Vzajemna d. v. z. unikat.
Moja izjava v Delu je morda res nenatančna, kajti zagotovo je vzajemnih oblik zavarovalnic verjetno veliko več kot 800 in se njihovo število vedno povečuje, ker so zavarovanci spoznali, da se lahko ceneje zavarujejo v vzajemnih oblikah zavarovalnic, kot je to po naravi stvari možno pri zavarovalnih delniških družbah, ki delujejo zaradi ustvarjanja dobička, vzajemna zavarovalnica pa deluje zaradi kvalitete zavarovanja in v korist zavarovancev, saj se dobiček ne izplačuje zunanjim delničarjem, temveč ostaja v razpolaganju zavarovancev. Trend vzajemnih oblik zavarovanja je v Evropi v porastu.
Moj podatek v Delu o 800 vzajemnih zavarovalnicah je temeljil na podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF), ki je prevzet kot osnova zelo obsežne dvesto strani obsegajoče študije, ki jo je naročil in obravnaval Evropski parlament in je dostopna na: https://www.europarl.europa.eu/…/IPOL-EMPL_ET(2011…
V uvodu dokumenta Vloga vzajemnih družb v 21.stoletju ( Die Rolle von Gegenseitigkeitsgesellschaften im 21. Jahrhundert) Evropski parlament ugotavlja:
»Vzajemne družbe igrajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu in družbi, saj ponujajo velikemu deležu državljanov EU socialno varnost in drugo zavarovalno zaščito.«
Po podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF) iz let 2008 -2010 se tržni delež vzajemnih družb giblje od nič (kot npr. na Cipru, Malti, v Litvi in Latviji) do skoraj treh četrtin trga, kot npr. na Finskem (73 %). Poleg Finske imajo visok tržni delež še Avstrija, Nemčija, Danska, Francija in Slovaška. Poleg držav članic, kjer tovrstna podjetja niso prisotna na trgu, je tržni delež nizek tudi na Irskem, Portugalskem, v Grčiji, Združenem kraljestvu in na Poljskem.
V omenjenem dokumentu Parlamenta EU je delež vzajemnih družb in zadrug na zavarovalniškem trgu (skupni tržni delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj) v posamezni državi članici EU, kot sledi: Finska 73 %, Avstrija 60 %, Nemčija 44 % (skupno število Nemčiji je 279), Danska 42 %, Francija 39 %, Slovaška 39 %, Nizozemska 33 %, Španija 29 % in podobno.
Razmeroma velike tržne deleže beležijo še: Švedska, Francija in Finska. Tržni deleži v tem sektorju so še posebej nizki v Estoniji, Luksemburgu in na Irskem. Če primerjamo tržne deleže, o katerih poroča ICMIF za leti 2008 in 2010, je prišlo do povečanja v večini držav članic, kot so Nizozemska (7,1 %), Bolgarija (5,8 %), Estonija (4,4 %) in Finska (2,2 %).
Ob vsem tem številu vzajemnih zavarovalnic v EU se je v razpravi poslancev v Državnem zboru RS govorilo o unikatni slovenski ureditvi vzajemne zavarovalnice.
Kljub zahtevi, da mora Predlog zakona vsebovati pojasnila o usklajenosti predloga zakona s pravnim redom Evropske unije, pri omenjenem Predlogu ni podanega nobenega pojasnila o morebitnih ureditvah v državah EU-
Nasprotno, predlagatelj v obrazložitvi Predloga zapiše v toč. 5. “Glede na unikatno obliko in način ustanovitve Vzajemne predlagatelj ne more ponuditi primerjalnega pregleda. Zakonskega urejanja pravnega položaja in preoblikovanja konkretne družbe za vzajemno zavarovanje drugi pravni sistemi ne poznajo, zato prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih oziroma prilagojenosti predlagane ureditve pravu evropske unije ni mogoče podati”. Neobičajni in slučajni spodrsljaj predlagatelja, ali pa tudi ne. (?!)
Zavarovanci bi od predlagatelja zakona pričakovali bolj jasna strokovna pojasnila o drugih (tujih) pravnih sistemih, ki poznajo mutualizacijo vzajemnih zavarovalnic in položaj ustanovitelja, ki zagotovi ustanovni vložek, zlasti če sezakonom mimo zavarovancev sprejemajo odločitve, ki pomenijo odvzem pravic odločanja lastnikov-zavarovancev o njihovih lastniških pravicah.
www.europarl.europa.eu

Vlado Sega
Zelo po domače se lotevajo nekaterih zgodb.

Alojzij Kolenc
Zelo lepo, jasno, dokumentirano, napisano g. prof., hvala.

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko razumljivo napisano, hvala samo vlada je gluha za strokovne nasvete.

Alojzij Kolenc
Zakaj pri nas NI možna taka zavarovalnica…, zakaj je pri nas VSE narobe…

pravo#

7. november 2023

Na Višji pravni šoli sem pogosto vodil skupine študentov na sodišče, kjer so prisostvovali sodnim razpravam.
Predhodno sem jim svetoval, naj bodo zlasti pozorni na nastope strank, odvetnikov in članov sodnega senata (sodnikov in porotnikov), pa tudi zapisničarke. Pravni problemi niso bili v ospredju.
Pogovor med študenti je pokazal, da so bili pozorni zlasti na:
– vzvišenosti sodnikov do odvetnikov in odvetnikov do strank,
– zanemarjenost ali neprimernost pri oblačenju (takrat ni bilo sodnijskih in odvetniških tog),
– prestrašenost strank,
– medsebojno napadalnost odvetnikov,
– poskus odvetnikov, da z vprašanji prestrašijo nasprotno stranko,
– poskus sodnika, da umiri sprte strani,
– poskuse odvetnika, da pokaže, kako nasprotnik ne obvlada prava,
– sodnikovo iskanje dokumentov v spisu, kot da ne pozna vsega, kar je v spisu,
– nezainteresiranost sodnika in odvetnikov, kadar stranka ali priča obširno razlaga nek dogodek,
– zdolgočasenost nekaterih porotnikov,
– izražanje nasprotovanja z mimiko obraza ali s posmehovanjem ene stranke ob določenih izjavah nasprotne stranke,
– nezmožnost ugotavljanja kako se udeleženci počutijo v sodni dvorani in kaj od sodišča pričakujejo.
V razpravah po obisku sodišča študenti niso bili navdušeni, da bi v svojem poklicnem življenju igrali vlogo sodnika, tožilca ali odvetnika, več interesa so pokazale študentke. …
Ko sem jih pozneje spraševal, ali so pri odvetnikih opazili, da si skupaj s sodnikom primarno prizadevajo ugotoviti resnico v spornih razmerjih ali pa le zmagati v sporu, niso bili v dilemi z odgovorom…
To je bilo pred več desetletji, danes je to po vsej verjetnosti vse bistveno drugače, ali pa tudi ne …

Janja Hojnik
Profesor Ivanjko, ravno danes me je ena gospa vprašala, če še predavate, in povedala, da ste predavali na VEKŠ in s kakšnim veseljem je hodila na vaša predavanja.

Peter Hartman
Saj tu na žalost in absurdno ne velja olimpijsko načelo ampak pomembno je zmagati. Saj od nekdaj je bistvo spora ravno prevladati. To je žal človeško bilo, je in se bo, hm do kdaj?

Valentina Košič
Čudovito vas je brati, in se učiti od vas, tako veliko željo sem imela iti v pravno šolo, a mi ni bilo dostopno, sedaj pa leta🤔

Franc Majda
VI STE RES ENKRATNI G, SIME SKODA DA NE OPRAVLJATE VEC VASEGA POSLANSTVA LJUDJE Z TAKO RAZGLEDANOSTJO IN ZNANJEM BI MORALI BITI NESMRTNI CESTITKE ZA VSE KAR STE NAREDILI

Jožica Lovko
Menim, da je danes še bistveno slabše. Preveč filmov gledam, predvsem ameriških… in vidim, da je vse odvisno od tožilca ali pa dobrega odvetnika, ki tudi morilcem lahko zbojujejo zmago, da so osumljenci nedolžni. Jaz ne verjamem v pravičnost. Samo denar, s katerim se podkupuje. 😢 Samo zmage štejejo, verjetno.

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Ivanjko. Tako kot vedno objavite veliko zanimivega iz pravne prakse. Na žalost, stanje se ne bo spremenilo na boljše vse do tedaj dokler na volitvah volimo samo politično oblast. Sodna in izvršilna oblast pa ostajata na oblasti (nedotaknjeni).
Pr. Sodnik zahteva od odvetnika da ima pravospdni izpit, sam ga pa nima. Na višje sodišče je brezvredno se pritožiti, ker izvenzakonski partner sodnika je šef in pritožba ne bo uspešna. So številni primeri korupcije v sodni in izvršilni oblasti, tako da oškodovana stranka ne more biti zadovoljna z rešitvijo svojega primera.
Pr. 1. Kako je možno v pravno urejeni državi da je pokojni še vedno lastnik enega dela nepremičnine.
Pr. 2. Kako je možno da je izterjevalec soprog sodnice in brez problema pride na lokacijo kjer še ni bilo zapuščinske razprave in si dediča nažene ven iz hiše.

Andrej Razdrih
Precej podobno je danes, samo sodniki niso več tako vzvišeni…

Dejan Petkovic
Se mi zdi da sodniki še vedno zaskrbljeno obračajo spis, kot da ga vidijo prvič🙄

Diana Privšek
Odličen zapis! Me je spomin zanesel na študij na VPŠ daljna leta nazaj

Lučka Laure
Če samo gledam in poslušam poslanko go. Leno Grgurevič v DZ, sem vam v celoti odgovorila. Katastrofa. In nič boljša ni ga. Klakočar.

Vojko Ličen
Zapis mi je obudil spomine na dogajanje v Žitni ulici leta 1971.

Anton Gajšak
Vaš zapis, se popolnoma sklada z mojim mnenjem, glede odnosov in dejanj v sodni dvorani, ko sem opravljal sodniško pripravništvo. Dodam lahko le, da je bilo celotno sodno osebje zelo prijazno do mene. Tudi danes, ko delujem kot sodnik porotnik je popolnoma enako.

Spomenka Valušnik
Malo je posameznikov tako strank kakor tudi odvetnikov in žal tudi sodnikov, ki v procesih ne iščejo resnice ampak le kažejo svojo moč. Res je izjemno pomembno kdo in kako te zastopa na sodišču, ter seveda izjemno pomembno da imaš v sodni dvorani sodnika, ki ima pred sabo spis ki ga je preučil.

DrscSuzana Čurin Radović
Osebno menim, da se premalo upošteva Konvencija človekovih pravic, po kateri se vsak za svoje zadeve pravno osveščeni človek lahko zastopa tudi sam, saj se pričakuje, da pozna zakone, po katerih se je dolžan ravnati. Vzvišenost nekaterih pravnih strokovnjakov nad takimi strankami je ne le nepotrebna, ampak po moje dokazuje, da ne razmišljajo kaj dosti o svojem poslanstvu za dvig pravne kulture v družbi.

Katarina Vinkec Vinkec
Pred več desetletji je sodnik lahko izgubil točke pri plači, če je delal po krivici.

Breda Rožič
Žalostno, vendar resnično. Kot sodnica porotnica sem to tudi sama večkrat opazavala in takrat izgubila vero v pravično sodstvo. Izobraževanju manjka predmet Samopodoba😉

Vesna Pomlad
Vse raste, se razvija, se pozablja in tudi pravniki, zdravniki, ekonomisti so pozabili osnovna načela pravičnosti, zdravstva in ekonomije….. In ko se povzpnejo do statusnih nazivov, potem so prepričani da jim je ta položaj namenjen od samih bogov in postanejo bogovi, k sreči be vsi, no saj za vse niti ni prostora…..

Božo Mijatovic
Kot laik, z 11 letno izkušnjo, cca 30 obravnav, ZPP, ZNP, KZ, kazensko vse zavrženo, cca 12.000.00 EUR sodnih stroškov, je moj laični podled na pravnike, sodnike, odvetnike, 😰🇸🇮….. Srečal sem se z 6 sodniki, 6 odvetniki in sem zaključil: razen 1 sodnice, ime ne bom omenjal, vse ubogo.. Kot ne Slovenec sem včasih moral popravljati strokovne osebe v retoriki in pravopisu. Konkretno, odvetnica iz CE, ne ve kakšna je razdalja med CE in Velenje, da ne govorim o zastraševanju stranke, osebno mene in podobno. Absurd. Vam pa lep pozdrav 🤝….

Matjaž Ješovnik
Po mojih izkušnjah sodniki v glavnem razmišljajo, kako bo njihova sodba vplivala na nadaljnje podobne spore in zaščitijo kapital, ustanove…

pravo#

10. november 2023

da se tisti, ki spoštujejo zakone, čutijo svobodne, vendar pa to ne velja za tiste, ki spoštujejo davčne zakone, ker jim njihovo svobodo omejujejo davčni organi; čim bolj jih spoštujejo, tem bolj so na očeh davčnih organov.

Mojca Petek
Ziva resnica dr.Ivajnko.

Igor Triller
IGNORANCAM JURIS NOCET!

Matjaž Ješovnik
Cicero je bil in naj tam bo. Kakšno neumnost je pihnil!
Če so zakoni slabi in diskriminatorni, potem ob tem ne moreš čutiti svobode.
Podložni tako, da se sami prepričamo v iluzijo svobode, je seveda želja vsake oblasti.
Pri nas je takšnih zakonov toliko, da bi izgubili med njihovimi kraticami.
Preveč!
Avtorji bi se morali “fkup vzet”.

Stane Rauh
Rimljani so bili v zaostanku…Svoje zakone bi morali dati pisat Golobjim davčnim ptičem….

Anton Dobrovolec
Če bi se vsi držali zakona bi svet bil boljši.

pravo#

12. november 2023

Vsa bistvena vprašanja se v vzajemnih zavarovalnicah urejajo s statutom v skladu z zakonom. Statut je glavni pravni akt Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna). Zato je težko sprejeti dejstvo, da Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z (v nadaljevanju: Predlog) ureja pravna razmerja med zavarovalnico in zavarovanci mimo statuta. Predlog pri Vzajemni predvideva monetarizacijo članstva bodisi z vračilom vložka članskega deleža bodisi z mutualizacijo – spreminjanjem članskega deleža v delnice. Članstvo v Vzajemni nima tržne vrednosti in zato ni v prometu na trgu. V nasprotju s tem ima delnica tržno vrednost in se z njo opravlja promet na trgu.
Vložki ustanovitelja se vračajo, če je bilo to dogovorjeno ob ustanovitvi Vzajemne, ne vračajo se pa vložki članom, podobno kot se pri delniški družbi ne vračajo vplačila za delnico. To je temeljno pravilo korporacijskega prava. Sporno je z zakonom spreminjati… nadaljevanje;

pravo#

12. november 2023

Pravo z oblastjo obljublja mir in sožitje med ljudmi, vera obljublja srečo po smrti, politika po volitvah, in zavarovalnica po škodnem dogodku, pri čemer pa nobena od omenjenih ne ponuja dokaza, da se bodo obljube in pričakovanja sploh uresničila.

Tone Potocnik
Podpisem…

Vida Osolin
Kako nazorno povedano.

Vojko Ličen
Res je tako.

Sanja Antonijević
Zelo nazorno. Tole pa moram delit. Hvala profesor.

Andreja Brezovnik
Med vero in religijo je velika razlika. Religija je tista katera obljublja srečo po smrti, vera izpopolnjuje življenja posameznika, ga bogati…

Darko Ivanišin
Iskriva misel. Čestitke.

etika#

14. november 2023

Ernest Miller Hemingway je dobil Nobelovo nagrado za roman Starec in morje. Če bi isti roman pisal danes v Sloveniji, ki nima v svojem morju tako velikih rib in morskih psov, bi enako vsebino našel v slovenskem politično-pravnem sistemu, pri čemer bi riba bili podjetniki, ki želijo mirno živeti in poslovati na trgu kot riba v svobodnem morju, starec bi bila politična oblast, morski psi pa politična strankarska konkurenca. Tako kot Hemingwayeva riba imajo podjetniki pravico do svobodne gospodarske pobude in varstva osebnega in podjetniškega premoženja in se neuspešno borijo proti oblastni eliti, ki kot Hemingwayev starec razmišlja o koristi, ki bi jih imela od podjetnikov, strankarska konkurenca pa tudi želi podjetnike, podobno kot morski psi starčevo ribo, izkoristiti, preden jo starec pripelje v mirno luko oziroma, v naši zgodbi, preden starec izgubi na volitvah svojo moč.
Bistvo Hemingwayevega sporočila je, da, podobno kot v naši družbi, nihče od udeleženih v tej zgodbi ničesar ne ve o drugem; podjetniki ne vedo, kako je oblastna struktura slaba ali močna in kaj lahko od nje pričakujejo; oblastna struktura ne ve, koliko je vredno in močno podjetništvo, in tudi ne ve, kako so nevarni politični nasprotniki, ki bi radi pojedli del koristi oblastni strukturi. Ko starec (Kohimar Fuentes Gregorij) utrujen pripelje okostje ribe v luko, ugotovi, kako so njegove predstave o koristnosti ribe in nevarnosti morskih psov bile napačne, kot so napačne predstave naših politikov o podjetništvu in konkurenčnih političnih strankah. (Včeraj smo slišali na TV, kakšno je konkurenčno stanje med strankami in političnimi osebnostmi.)
Torej v naši družbi se vsakodnevno dogaja repriza Hemingwayeve zgodbe s Kube.

Albina Štimac
Velika riba, jede malu ribu..

Danica Mally
Odlična prispodoba….

Andrej Razdrih
Zanimivo, vendar ni problem samo oblastna struktura, ampak tudi zavedanje podjetnikov o družbeni odgovornosti. Ribič je nekje hodil v šolo, k zdravniku, dobival subvencije…

Fedor Šlajmer
Starec je delavec, ki trdo dela da preživi. Riba je njegovo delo. Morski psi pa so državni aparat in vsi ostali paraziti.

Jurij Eržen
Odličen komentar, naši politiki so zlate ribiice ki se deklarirajo kot trofejni ulov.

Aleksander Mljač
No ja, Pečečniku pa tudi ni ravno za verjeti, kajne!? Tako kot trenutnemu vodstvu Vzajemne ne!

Ana Lončar
Jedan od velikih riba…, a staraca mnogo, mnogo😏

Vesna Pomlad
Nedokončana simfonija!

Alojzij Kolenc
Smo država bez perspektive…?
Logično gledano, vsi res ne morejo biti tako slabi…izjeme potrjujejo pravilo, lp a

Matjaž Marussig
Da. Medtem pa se svet vrti naprej – razen Slovencev.

Kukovec Zlatko
“Naše” stranke že 33 let ODKRIVAJO MOKRO VODO-PISANJE IN SPREJEMANJE “ZAKONOV”, ZA ENORMNE PLAČE IN IN ENORMNA ZUNANJA POSOJILA! DELAVCI PA DELAJO PO SVETOVNIH NORMAH, … LJUDSTVO JE PRAVNO NEIZOBRAŽENO, PRESTRAŠENO, … ŠE VEDNO ŽIVI V KOMUNIZMU!

Rado Mlakar
Politiki, zamislite se.

Vesna Pomlad
Bilo je tako, tudi pravniki in ekonomisti so v takih zgodbah, pišejo zakone, jih tolmačijo a so tudi njihovi kreatorji, zal.
Kapital je čez vse!

etika#

17. november 2023

Uvod
Na drugi obravnavi Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z. (v nadaljevanju: Predlog), ki je potekala v Državnem zboru dne 8. 11. 2023, sem zatrjeval, da ni pravne podlage za vrnitev ustanovitvenega vložka Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna) Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod). Ker zaradi omejenega časa nisem imel možnosti utemeljiti te trditve, posredujem javnosti razlago, zakaj kot pravnik menim, da ni pravne podlage za vrnitev omenjenega vložka s strani Vzajemne.
Uvedba prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZZS) (Uradni list RS, št. 9/92) je uvedel možnost izvajanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki naj bi jih izvajale zavarovalnice (12. člen). Zavod pa je bil po zakonu dolžan začeti izvajati prostovoljno zavarovanje najpozneje do 1. 9. 1992 (prvi odst. 103. člena). Zavod je bil dolžan voditi sredstva prostovoljnega zavarovanja ločeno od sredstev obveznega zavarovanja. Gre za oblikovanje posebnega garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja v skladu s takrat veljavnim Zakonom o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94), s katerim je bil (delno) razveljavljen Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90).
Glede na to, da je Zavod v tem času opravljal posle zavarovanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je v tem segmentu posloval kot zavarovalnica in so za to vrsto poslov veljali predpisi zavarovalnega prava.
Ideja o potrebi vzajemne zavarovalnice
V letu 1995-96 sem pristojnim organom predlagal ustanovitev posebne vzajemne zavarovalnice, primarno zaradi nacionalnega varstva pred nevarnostjo prevzema slovenskih zavarovalnic s strani zavarovalnic iz drugih držav z odkupom njihovih delnic (neprijateljski prevzem). Vzajemne zavarovalnice ni mogoče prevzeti, ker članstvo in solastništvo vzajemne zavarovalnice ni v pravnem prometu. Ideja o vzajemni zavarovalnici je bila podlaga, da se je zakonodajalec odločil, da se ustanovi posebna vzajemna zavarovalnica, primarno za opravljanje poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena z zakonom 1. 11. 1999.
Zagotovitev ustanovnega kapitala
Glede na to, da je po takratnih zavarovalnih predpisih bilo potrebno pred ustanovitvijo zavarovalnice zagotoviti potrebna ustanovitvena sredstva, je Zavod že 24. 3. 1999, torej pred ustanovitvijo Vzajemne, sprejel Sklep o ustanovitvi družbe za vzajemno zdravstveno zavarovanje. (Dokument registriran pod št. 0201/5-5/99.) Na podlagi tega sklepa nastopa kot ustanovitelj Zavod v skladu z določili Zakona o zavarovalnicah iz leta 1994 in v skladu z ZZZS iz leta1992, in s spremembami ter dopolnitvami leta 1993 in 1994.
V drugem členu omenjenega sklepa je izrecno določeno: »Sredstva za oblikovanje ustanovitvenega sklada družbe zagotovi Zavod iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja. Ustanovitveni sklad je namenjen za pokrivanje stroškov ustanovitve in konstituiranje družbe, organizacijskih in drugih stroškov, nastalih ob začetku poslovanja.«
V 6. členu citiranega sklepa je določeno: »DVZZ (Družba za vzajemno zdravstveno zavarovanje) v 6 mesecih po vpisu v sodni register s pogodbo med DVZZ in ustanoviteljem prevzame premoženje, arhiv, dokumentacijo in sredstva, ki so jih za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj do ustanovitve DVZZ uporabljale Enota za prostovoljno zavarovanje in območne enote Zavoda.«
V 8. členu citiranega sklepa je določeno: «DVZZ in Zavod skleneta pogodbo o upravljanju strokovnih administrativno-tehničnih nalog, ki jih bo za DVZZ iz razlogov racionalnosti opravljal ustanovitelj.«
V citiranem Sklepu ni nobene besede o vračanju ustanovitvenega vložka.
Pravno je še bolj pomemben Sklep o spremembi in dopolnitvi določil statuta Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. z dne 21. 10. 1999 (ki ga je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje (reg. št. 0202/2.9-1/99), s katerim se je vsebina v tretjem odstavku 10. člena (tedaj veljavnega) statuta Vzajemne glasila: »Sredstva ustanovitvenega sklada se ne vrnejo ustanovitelju.«
Ta stavek je tudi v sedaj veljavnem statutu kot 2. odst. stilsko spremenjen, vendar vsebinsko enak in se glasi: »Ustanovni kapital družbe je enak osnovnemu kapitalu in se ne vrne ustanovitelju«.
Ob tako jasni izjavi Zavoda ni potreben komentar, še manj pa je moč sklepati, da je Vzajemna dolžna vrniti Zavodu ustanovitveni vložek, ki je v osnovi plačilo obveznosti Vzajemne za prevzem zavarovancev od Zavoda, ki so tudi ta sredstva ustvarili.
Od leta 1999 do danes je v Statutu Vzajemne, kot temeljnem in najpomembnejšem konstitutivnem aktu, vedno zapisano jasno določilo o nevračanju ustanovnega kapitala.
Predstavnikov ustanovitelja ni v organih Vzajemne
Če bi ustanovitelj (Zavod oziroma država) imel pravico do vrnitve ustanovnega kapitala, bi zagotovo imel svoje predstavnike v organih vodenja in nadzora Vzajemne, kar mu tudi pripada po zakonu, vse dokler mu v celoti ne bi bil vrnjen vloženi kapital. Iz sedaj veljavnega statuta ni razvidno, da bi Zavod imel svoje predstavnike v organih Vzajemne.
Na podlagi tako ugotovljenih pravnih dejstev je težko razumeti, še manj pa utemeljiti trditev v obrazložitvi Predloga, da je «potrebno urediti tudi vprašanje vračila teh sredstev ustanovitelju oziroma ustrezno urediti premoženjska razmerja z ustanoviteljem«.
Če se izkaže, da Zavod kot ustanovitelj, oziroma država, nima terjatev do Vzajemne, potem se upravičeno zastavlja vprašanje, na čem temelji odločitev zakonodajalca, da posega v lastniške pravice več kot 700.000 državljanov in zakaj se postavlja kot njihov skrbnik nad njimi, kot da sami niso sposobni presoditi, kaj je za njih koristno. Ničesar niso storili narobe, če so s svojim delom oplemenitili sredstva, pridobljena z ustanovitvenim kapitalom. Ni sporno, da je država lahko odvzela Vzajemni možnost sklepati zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, vendar pa zaradi tega nima pravice odvzeti eni tretjini vseh državljanov pravice do njihove skupne solastnine. To je primarno ustavno pravno in politično vprašanje, s katerim se bo ukvarjalo Ustavno sodišče in morebiti organi EU oziroma ESČP.
Država kot skrbnik (neukih) zavarovancev
Če se ugotovi, da Vzajemna ni dolžna vrniti ustanovitvenega kapitala, se v postopku razreševanja vprašanja izplačila članskega vložka pri Vzajemni, kot je to predvideno v Predlogu, upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj zakonodajalec ne nastopa kot skrbnik zavarovancev tudi pri komercialnih zavarovalnicah, saj ni nobene razlike med zavarovanci Vzajemne in zavarovanci drugih zavarovalnic. Oboji so vplačevali približno enako premijo na priporočilo države in s tem prispevali k povečevanju vrednosti premoženja zavarovalnic.
Pričakovati je zanimiv sodni spor in odločitev sodišča, ki bo težko našlo utemeljitev, da je Vzajemna dolžna vrniti ustanovni vložek, čeprav ni sporno, da je Zavod, kot domnevni upravičenec, le plačal storitev Vzajemni in se odpovedal pravici do vrnitve vloženih ustanovitvenih sredstev.
Priloga;
DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA
o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (ZSPVZZ
5. člen
(opredelitev deleža ustanovitelja)
(1) Vzajemna mora na dan 31. 12. 2023 pripraviti zaključno poročilo za namen določitve deležev po tem členu in po 6. členu tega zakona. Za pripravo obračuna se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1.
(2) Na dan 31. 12. 2023 se določi del vrednosti kapitala Vzajemne d.v.z.., ki pripada ustanovitelju (v nadaljnjem besedilu: delež ustanovitelja). Izračun deleža ustanovitelja pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki je vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo, in sicer v roku dveh mesecev od prejema
zaključnega poročila iz prejšnjega odstavka. Postopek izbora ocenjevalca izvede minister, pristojen za finance, stroške izračuna deleža ustanovitelja, ki ga opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pa nosi Vzajemna.
(3) Delež ustanovitelja se izračuna tako, da se vložek ustanovitelja pomnoži s količnikom med postavko »Kapital« iz bilance stanja Vzajemne d.v.z. iz zaključnega poročila iz prvega odstavka tega člena ter postavko »A Osnovni kapital in rezerve« iz »Popisa premoženja ZZZS 31. 10. 1999, Prostovoljno zavarovanje«, revaloriziranim na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin.
(4) Vložek ustanovitelja je seštevek naslednjih vrednosti:
– vrednost projekta zagona in vzpostavitve delovanja organizacijske enote za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pri ustanovitelju leta 1992 , ki vključuje stroške razvoja produkta, tehnologije izvajanja, poslovnih procesov in informatizacije, stroške pridobivanja zavarovancev, sklepanja zavarovalnih pogodb in trženjskega komuniciranja, stroške kadrovske zasedbe, potrebne za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, stroške informacijske podpore, stroške izobraževanja in usposabljanja ter vse ostale, s projektom povezane stroške;
– ustanovni kapital iz 10. člena Statuta Vzajemne d.v.z..

pravo#