7. oktober 2023

Zakonodajalec bi na področju davčne zakonodaje moral z davčnimi olajšavami podpirati tiste davčne zavezance, ki se hranijo in vozijo vozila izpod svojih finančnih zmožnosti, oblačijo v skladu s svojimi prejemki, za zakonca in otroke pa se razdajajo nad svojimi finančnim in drugimi zmožnostmi.
Davčni organi pošiljajo odločbe o davčnih obveznostih siromašnim ljudem brez predhodnih vprašanj o njihovem premoženju, bogatim pa pošiljajo predhodno vprašanja, da bi šele na podlagi njihovih odgovorov pripravili odločbe o davčnih obveznostih.
Davčni organi ne morejo pri siromašnih nikoli ugotoviti obsega siromaštva in enako ne morejo pri bogatih ugotoviti obsega njihovega bogastva.
Bogati si v naši družbi ne morejo nikoli nadeti pozlačene krone človeškega občudovanja na svoje bogastvo, ki je skromnost.

Vesna Pomlad
Res je, to vse smo že obdelali a zgleda da velja, da se zgodovina ponavlja!

Anton Dobrovolec
Sem bil na zavodu za zaposlovanje in so mi poslali za plačilo davka.

pravo#

8. oktober 2023

Ob koncu 60-ih let preteklega stoletja sem bil pravnik v velikem svetovno znanem mariborskem podjetju Metalna, ki je, enako kot druga podjetja, trpela zaradi pomanjkanja delavcev. Velika večina proizvodnih delavcev so bili »južni bratje« in eden od njih sem bil tudi sam.
Gospodarstveniki so takrat pri zakonodajalcu izsilili sprejem zakona, po katerem je delavec bil dolžan plačati nekaj mesečnih plač delodajalcu, če je zapustil delo brez odpovednega roka. Večina delavcev je takrat prek noči odhajala v Nemčijo brez odpovednega roka. V nekem konkretnem primeru sem na sodišču zastopal Metalno zoper delavca iz Bosne, ki je odšel v Nemčijo, imel pa je ženo in tri mladoletne otroke. Postopek na sodišču je bil enostaven; Metalna je zahtevala plačilo 3 plač in ponudila dokaz, da je delavec zapustil delovno mesto brez odpovedi. Razprava na sodišču je bila kratka, sodba o plačilu odškodnine je bila izrečena takoj. Po razpravi je k meni pristopila delavčeva žena in v joku glasno rekla: »K vam bom pripeljala tri otroke …« Tisti, ki so na hodniku sodišča slišali najin razgovor, so verjetno domnevali, da gre za kakšen družinski spor.
Osebno priznam, da sem takrat imel slabo vest in spomnim se, da smo pozneje na delavskem svetu (to je bil v socializmu najvišji organ upravljanja, v katerem so bili pretežno delavci, ki so imeli več posluha za tovrstne situacije kot administrativni delavci) uspeli sprejeti sklep o ustavitvi tovrstnih sodnih postopkov.
Na ta dogodek se spomnim vedno, kadar vidim, kako se veselijo stranke in njihovi odvetniki, ali državni ali zasebni tožilci, kadar uspejo na sodišču doseči odločitev v svojo korist in na škodo drugega. Čeprav je sodni spor posebna vrsta igre, v kateri zmaga »boljši igralec«, mi je vedno žal tistega, ki v tej igri doživi poraz. Tako kot na drugih področjih ljudje nimamo človeške pokončnosti, da bi se vživeli v občutke poraženca, se postavili v njegovo vlogo, ne samo v pravdnih sporih temveč tudi v drugih podobnih življenjskih situacijah. Tuje nam je poistovetenje z drugo osebo in poskus predvideti poraženčeve občutke in misli. Manjka nam empatije in tudi nikoli nismo pozorni na nujnost občutenja čustvene resonance do drugih, ki so v neugodni situaciji, h kateri smo prispevali tudi mi. Bojimo se stopiti iz sebe in se postaviti v vlogo drugega, da bi spoznali možnost razločevanja in določanja čustvenih stanj drugih.
Če bi bili sprti stranki sposobni stopiti v čevlje druga druge in se domišljijsko zavedati emocij drugega, bi spor hitro končali na način, v katerem bi bili obe sprti stranki zmagovalki, tako pa sta pogosto, tudi po dolgotrajnem in napornem tekmovanju, v pravdnih zadevah obe stranki poraženki.
Znano je, da ob popredmetenju občutij drugih povratno spoznamo sami sebe.
Obsojajoči in podcenjujoči glasovi o drugih iz naše notranjosti blokirajo in ovirajo naše svobodno nastajanje, da obvladujemo življenje in tlakujemo skupno pot ustvarjalnosti kot smisla življenja …

Majda Kotnik
Zelo rada berem vaše kolumne, ki so polne življenjskih modrosti in z jasnimi sporočili!

Fedor Šlajmer
Na sodišču se empatija konča s sodnimi stroški.

Marija Fortič
Res lepo g. profesor, če bi to imeli bi bil raj na zemlji.
Ali ni Bog rekel, da je zemlja solzna dolina, zato je ljudi z vašo empatijo in mišljenjem tako malo.Pozdrav

Božo Mijatovic
Drži kot pribito….. Empatije na sodišču ni, zmaga “boljši igralec” 😰, zavajalec, lažov in …… 💸.

Simona Štravs
Res je profesor. Tudi v gospodarstvu med delodajalci in delavci zelo manjka razumevanja. Verjetno sem bila generacija zadnjih pravnikov v socializmu in delavski sveti so imeli vpliv tudi na odnose in kadrovske situacije.
Teh momentov danes ni, sinikati so na ravni države, v manjših podjetjih jih ni. Rada betem vaše kolumne in na predavanjih vas večkrat citiram.

Breda Rožič
Intuicijo imamo ljudje za to, da jo poslušamo, ji sledimo in jo razvijamo. Ko Ego preglasi intuicijo, ko uveljavlja svoj prav za vsako ceno, se obetajo težave. To se ne dogaja samo na sodišču. To se dogaja v življenju vsakega posameznika tudi odvetnikov, tožilcev in sodnikov. Na tej točki se rojevajo problemi posameznikov in množice. Ljudje smo naravna bitja in intucija ob rojstvu je darilo narave, potrebno jo je le spoštovati in upoštevati. Vsak posameznik, ki slavi zmago zaradi ega, slej ko prej občuti poraz zaradi intuicije.

Mira Gojak Planinc
Um mora biti u srcu, onda pravilno radimo.

Kukovec Zlatko
Spoštovani profesor, prosim pošljite to na ministrstvo za pravosodje, ustavnem, vrhovnem , … in vsem DELOVNIM SODIŠČEM! DRŽAVA SLOVENIJA PROTI LJUDEM
https://www.dnevnik.si/1042716143
dr. Andraž Teršek: “Država vse bolj deluje, kot da bi bili ljudje njeni sovražniki! (3. Ustave RS: -LJUDSTVO-OBLASTNIKI?)
Pravne prakse so prešle mejo absurda. V tem smislu je v Sloveniji skoraj perverzno govoriti o pristni pravni državi oziroma o vladavini prava.
Vladavina prava ni uresničena.
https://www.dnevnik.si/1042770366/slovenija/priznajmo-to-ocitno-ni-drzava-vladavine-prava-zato-se-nekaj mora-zgoditi
dr. Andraž Teršek: »V najboljšem primeru živimo v zakonski in/ali sodniški državi.
V državi zakonističnega legalizma, legalističnega zakonizma in zakonopisnega prečrkarjenja.«

Vesna Pomlad
Kot smo različni ljudje, smo različnih nazorov, družbena ureditev daje kompas!

Janja Deutschmann
Zelo resnicno! Bravo!

Mira Kokolj
imam občutek, da je sodišče ustanova, ki prodaja svoje storitve in so udeleženci plačani po rešenih primerih. Kot v trgovinah samo brez množic….

Ksenija Tusek Bunc
Da pravnik govori o empatiji……

etika#

10. oktober 2023

Mnogi, ki so prebrali to pismo, so mi svetovali, naj ga naslovim na prve osebnosti v naši državi, kot so: Nataša Pirc Musar, predsednica države, dr. Robert Golob, Predsednik vlade Republike Slovenije, Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora, Peter Svetina, varuh človekovih pravic, na vodje političnih strank, poslance DZ, medije in druge.
Zavrnil sem ta predlog, ker so vse naštete visoke osebnosti seznanjene s problematiko izbrisanih pravnih oseb, vem pa tudi, da so številni člani CINIP-a pisali pisma omenjenim osebam, vendar so iz njihovih kabinetov vedno prejemali pavšalne vsebinsko prazne odgovore, kako se zavedajo težav, vendar ne morejo ničesar pomagati, ker reševanje tovrstnih vprašanj ni v njihovi pristojnosti ali pa da se ne želijo vključevati v zadeve, ki so sodno že bile rešene, ali pa da je vse skupaj že zastarelo in podobno.
Namesto nanje se obračam na vas, prijatelje na družbenem omrežju, ki vas je več kot 20.000 (Facebook, Linkedlin, spletna stran IZOP), in zlasti na moje bivše študente, da po svoji človeški poklicni plati poskušate storiti kaj, da se ustvari določeno javno mnenje o tem, da je treba reševati napake iz preteklosti. Ker gre za konkreten primer ogroženosti zdravja in življenja posameznika, ki iz obupa ne vidi druge možnosti, vas prosim, da skupaj vplivamo na gladovno stavkajočega g. Slavka Murka, da opusti ravnanje, ki ogroža njegovo življenje, in spodbudimo pristojne v državi, da po dvajsetih letih ignoriranja njegovih poskusov dokazovanja, kako mu je bila storjena krivica, država le ugotovi, ali mu je bila res, in v kolikor je bila storjena napaka, v primeru odgovornosti države slednja odpravi škodljive posledice. Za vsako dobro besedo in spodbudo, da se začnejo v naši družbi reševati odprta vprašanja domnevno zgrešenih ravnanj v preteklosti, ki obremenjujejo družbo in posameznike, se vam zahvaljujem, drage prijateljice in spoštovani prijatelji na družbenem omrežju.
Uvodno razmišljanje
Iz zgodovine je znano, da so bile gladovne stavke orožje šibkih in nemočnih ljudi v borbi proti oblastem. Gladovni protesti so na prvi pogled obupana dejanja samopoškodovanja, ki stavkajočega oslabijo in onesposobijo ter lahko pripeljejo do smrti.
Odnos oblastnikov do gladovno stavkajočih je različen, od poskusov razumevanja težav stavkajočega do odnosa, ki se pripisuje ruskemu generalu Mezencevu, ki je leta 1878 sporočil javnosti o skupini stavkajočih: »Naj umrejo; za vse sem že naročil krste.«
Ob medijskih poročilih, da slovenski državljan g. Slavko Murk že 20. dan gladovno stavka pred veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu in da se v reševanje njegovega zdravja vključuje hrvaška Varuhinja človekovih pravic in o tem obvešča tudi Varuhinjo EU ob molku slovenskih pristojnih organov, ne moremo mimo dejstva, da se ne bi vprašali, ali je ta gladovna stavka povezana z napakami državnih institucij Republike Slovenije.
Murkov primer spremljam že 20 let in ob prebiranju tisoče dokumentov, strokovnih mnenj, pisanj državnih organov, objav medijev in podobnem, sem kot korporacijski pravnik prepričan, da je bil gospod Slavko Murk oškodovan zaradi ravnanj raznih državnih organov in oblastnih političnih struktur Republike Slovenije.
Družbena omrežja niso primerna za obsežne pravne razprave, zato bom poskušal strniti temeljna dejstva in dati pravne odgovore, razumljive tudi pravnim laikom.
A. Nesporna dejstva
1. Gospod Murko ustanovi leta 1985 gradbeno obrtno podjetje Zidarstvo, ki se po spremembi gospodarskega sistema konstituira v TMS d.o. in v 90-ih letih postaja uspešno podjetje, ki posluje doma in v tujini pretežno kot kooperant velikih gospodarskih državnih slovenskih sistemov, zlasti sistema Smelt.
2. Za opravljeno delo mu Smelt ne plačuje redno njegovih terjatev. Zanemarjanje plačil kooperantom s strani velikih sistemov je bil splošno znan pojav v Sloveniji v 90-ih letih in se je ta problem poskušal reševati s posebno vladno uredbo, s pravico kooperantov da so primarno poplačani, vendar v praksi to ni imelo učinkov zaradi dominantnega položaja velikih sistemov.
3. Ministrstvo za drobno gospodarstvo, s sedežem v Mariboru, ugotavlja ta problem in naroči Pravni fakulteti v Mariboru, da pripravi osnutek zakona o varstvu kooperantov. Osnutek z imenom Zakon o finančnem poslovanju podjetij(ZFPPod) sem pripravil podpisani v januarju leta 1999 in osnutek zakona je bil v javni razpravi do maja 1999. V tem osnutku ni nobene besede o izbrisu gospodarskih družb.
4. Na zadnji seji, ki je bila na Ministrstvu za pravosodje koncem maja 1999, je stekla zadnja razprava o omenjenem osnutku zakona, ob prisotnosti do tedaj neznanih Tez o izbrisu gospodarskih družb, ki jih je na tej seji (verjetno nepoklican) predložil takratni predsednik Sodniškega društva. V Tezah o izbrisu pravnih oseb je bilo predvideno, da se vse neaktivne in neusklajene družbe izbrišejo iz sodnega registra brez postopka likvidacije in da se obveznosti izbrisanih družb prenesejo na ustanovitelje (družbenike in delničarje). Na tej seji omenjene teze niso bile sprejete kot predlog za nadaljnji postopek, je pa takratni minister za finance gospod Gaspari predlagal, da bo njegovo ministrstvo združilo oba zakona in gradivo kot enotni zakon vložilo v zakonodajni postopek. To se je tudi zgodilo šestindvajsetega junija 1999, s tem da je predloženi združeni(!sic)predlog zakona, o katerem so glasovali poslanci DZ po hitrem oziroma nujnem postopku, vseboval le ime Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), tekst pa je v celoti vseboval vsebino iz Tez o izbrisu gospodarskih družb. Poslanci niso bili pozorni na to, da je bila vsebina predlaganega zakona podtaknjena pod imenom zakona, ki je že bil v javni razpravi. (Podrobneje je sporni postopek sprejema omenjenega zakona opisan v knjigi: Š. Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Maribor 2021.)
5. Ob koncu 90-ih let je Murkovo družba TMS zaradi že omenjenega neplačevanja njegovih terjatev za opravljanje dela (v višini več kot 300 milijonov SIT) zapadla v finančne težave in zoper to družbo ni bil uveden stečaj, temveč je bila družba izbrisana po omenjenem ZFPPod, ne da bi se ob tem vodil likvidacijski postopek in uredila pravna razmerja s poslovnimi partnerji TMS. (Če bi bil nad TMS izveden stečajni postopek v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), bi stečajni upravitelj takrat obvezno uveljavljal terjatve TMS zoper dolžnika Smelt. Gospod Murk je po izbrisu svoje družbe poskušal doseči poplačilo terjatev izbrisane družbe kot fizična oseba (torej lastnik premoženja izbrisane TMS), vendar mu pri tem sodišče ni priznalo aktivne legitimacije. Pravica do terjatve izbrisane TMS je bila g. Murku, kot fizični osebi in edinemu družbeniku, priznana z odločbo arbitraže Gospodarske zbornice Slovenije šele v letu 2002, ko je njegov dolžnik Smelt internacional končal v stečaju in je stečajna masa že bila prodana.
B. Pravna podlaga odgovornosti države
1. Sprejetje ZFPPod in izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, kot je to bilo storjeno TMS, je bila napaka, ki je ugotovljena in priznana s strani zakonodajalca v znanih zakonih 2007, 2011 in 2021, s katerimi se je poskušalo odpraviti škodljive posledice izbrisa.
2. Sistem Smelt je bil državna gospodarska tvorba, katere delnice oziroma poslovne deleže je imela v lasti republika Slovenija, ki jih je prepustila v upravljanje Slovenski družbi za razvoj. Poslovanje Smelta kot sistema in posameznih delov, ki so se preoblikovali v samostojne družbe zaradi privatizacije, je bilo v izključni domeni vladajočih političnih struktur. Pri tem je nesporno, da je o vsem, kar se je dogajalo v zvezi s Smeltom, in zlasti s privatizacijo njegovega (družbenega) premoženja, odločala RS oziroma njeni organi v njenem imenu in za njen račun.
3. ZGD-1 je glede odgovornosti za obveznosti gospodarskih družb v lasti države jasen: Družba Smelt in njeni pravni nasledniki (nastali z njegovim preoblikovanjem) so odgovorni za plačilo terjatev družbe TMS in po njenem izbrisu g. Murku kot fizični osebi. Smelt se je preoblikoval in končal v stečaju in je bilo stečajno premoženje prodano na podlagi odločitve države oziroma Slovenske razvojne družbe, ki je upravljala z družbenim premoženjem. Na podlagi 263. člena ZGD-1 upniki, ki niso bili poplačani, lahko uveljavljajo plačilo od vseh tistih, ki so soodgovorni za neplačilo obveznosti in za stečaj; to je v tem primeru nesporno država, ker je slednja neposredno ali posredno preko Slovenske razvojne družbe odločala o vsem. Na podlagi 8. tč. 262. člena ZGD-1 se šteje, da ima Republika Slovenija prevladujoč vpliv neposredno ali posredno preko druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, če ima večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta.
4. Razen tega je RS pridobila korist v več vrednem premoženju Smelta, ki ga je pridobila in razpolagala z njim kot njegova »lastnica« (ker iz tega premoženja ni bila plačana obveznost g. Murku). To ravnanje države je bilo storjeno namerno, saj je Razvojna družba imela terjatev g. Murka v svoji evidenci premoženja obveznosti , in ni storila ničesar, da bi nesporna obveznost države bila plačana. (Pri tem je treba upoštevati, da je RS odgovorna tudi za izbris Murkove družbe, kot je omenjeno zgoraj, kajti če ne bi bila izbrisana in bi prenehala v stečaju, se njegova terjatev ne bi »zgubila«, kot se to sedaj zatrjuje v dokumentaciji DSU v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ustanovljena leta 2001 v okviru postopkov preoblikovanja in prenehanja Slovenske razvojne družbe, d. d.
5. Dejstvo, da je bilo premoženje Smelta, povečano za vrednost neplačane terjatve Murku, izgubljeno skozi dvomljivo privatizacijo, je za Murkovo izterjavo terjatve popolnoma irelevantno.
6. Torej na podlagi skopo opisane problematike je jasno, da je Murkova terjatev nesporna in da je v osnovi podana zakonsko opredeljena odgovornost RS za njeno plačilo.
7. Nekorektno in nepošteno je s strani demokratične države, da se sedaj po 20 letih ignoriranja brani plačila s sklicevanjem na zastaranje in s tem preprečuje možnost, da bi o osnovi in višini plačila odločalo sodišče. Nikjer ni predpisano, da se država mora sklicevati na zastaranje, če se ugotovi, da obveznost obstaja kot naturalna. V tem primeru je sklicevanje na zastaranje strahopetno dejanje države, kot skrivanje Goljata pred Davidom. Čas je, da bi se po dvajsetih letih Republika Slovenija srečala z trditvami in argumenti g. Murka na sodišču ne pa se izogibala z sklicevanjem na zastaranje, ki je ovira, da bi sodišče odločilo temelju in višini terjatve. ( O pravni problematiki zastaranja in naturalnih obveznosti glejte mojo razpravo ma spletnih straneh IZOP v Mariboru, Ignorantski odziv države na domnevno krivico, https://www.zavarovanje-osiguranje.eu/).
8. Če odgovorni v naši državi nimajo sposobnosti, moči, volje, znanja, da sami ugotovijo obstoj in utemeljenost naturalne obveznosti do g. Murka, naj odločitev o tem prepustijo sodišču, s tem da opustijo ugovor zastaranja in bo sodišče obravnavalo zadevo kot vsako drugo, ki ni zastarala. Osebno ne dvomim v pokončnost in poštenost slovenskega sodstva, da bi pravilno ugotovilo dejanski stan in pravično odločilo na podlagi jasnih načel korporacijskega prava.
Sklepno:
Ne glede na to, kako bo sodišče odločilo, bo ugled Republike Slovenije ohranjen pred domačo in tujo javnostjo in bo zagotovo pomirjen tudi g. Murk, saj ga po vsej verjetnosti bolj obremenjuje 20-letna ignoranca države in pristojnih institucij kot zgolj morebitna želja po odpravi materialne škode.
Ta primer domnevne napake žal odpira vrsto vprašanj naše bližnje preteklosti, zlasti glede izničenja podjetniško funkcionalno organiziranega družbenega kapitala, ki so ga ustvarjale starejše generacije, zavedajoč se, da se materialna škoda ne more nadoknaditi, lahko pa je koristno, da se v bodoče to ne bo več dogajalo in spravljalo ljudi v dvom o pravni državi.

Tone Potocnik
Odlicno in jasno napisano.
Moje skromno mnenje glede te problatike je, da imamo slovenci slabe voditelje, žal…, pa se tega niti zavedamo ne.
V kolikor ne bi bili opiti, beri pijani od oblasti bi lahko vsaj ena oblastna struktura to že zdavnaj rešila.
Sam pri človeku, ki svinja in je nekorekten do tretjih vem, da bom kmalu na vrsti tudi sam. Zato take ljudi izločam, jim onemogočam, ne morejo z mano niti na kavo, skratka vstran od mene… In to jim povem v obraz, duše pokvarjene.
Zato apeliram na vse ki to berete, da ohranite zgodovinski spomin in niste šleve in se ne obrnete vstran, zamahnete z roko pri svinjarijah in krivicah, ko ne gre za vas…
Vsaki dan dvignite glas, udarite po mizi, ukrepajte, ko vidite, da se dogaja krivica pri zdravniku, na uradu, na Fursu…
Več borcev, ne mevž, rabimo, sicer se nam slabo piše.

Marjana Pavliha
Spoštovani profesor.
Peticija, lahko spletna, podpis se potrdi na emailu posameznika, ki peticijo podpiše.
Zbrati je potrebno čimveč podpisov, ter jo s spremnim tekstom poslati vsem zgoraj naštetim in Odboru za peticije, posebej še poslanki Irglovi in Meira Hot.( predsednici in podpredsednici odbora za peticije)
Sestavite krajši tekst, ki bo zajemal bistvo. Moj predlog.
Prilagam link za spletno peticijo.
https://www.peticija.online/

Marija Fortič
Enostavna rešitev. Saj se ve kdo je v tem casu bil upravljalec in kdo je delal izbrise in zakaj.Saj ni bil izbris g. Murka edini.
Torej na odgovornost poklicati tiste osebe katere so takrat opravljale te posle.
Ne vidim, kaj ima tu država, seveda za poplačilo g.Murka, kar bi bilo edino pravično bomo zopet placali davkoplacevalci namesto tistih kateri so se omastili. No nekateri so že pokojni. To je problem, ker so vsi ti servisanti imenovani vodilni in v vladi brez odgovorbosti kot ves drzavni aparat, placujemo pa te goljufije reveži.
To je tako kot Jankovičem z levo roko odpisanih 45 milijonov.
Ni pa denarja za sanacijo poplav, vse se samo vleče kog jara kača. Kdaj se ji bo odsekala glava in se te svinjarije nehajo.
Ja g. Murko je žrtev in ne edini teh” postenjakov”. Naj ne tozi drzave ampak posameznike kateri so s tem upravljali.
Ti kateri so ga izbrisali in tisti, kateri so si razdelili Smelt na kazensko inpremozenjske poplacajo g. Murka in se kje odsluzijo kazen za tatvino.
Zakoni so jasni samo sodisca in sodniki ne bom rekla kaj.

Kukovec Zlatko
Prosim ovadite te “oblastnike”. Kazenski zakonik KZ-1
Kršitev pravice do pravnega sredstva ali peticije 144. člen
(1) Kdor pri opravljanju svojega dela prepreči drugemu, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega drugega pravnega sredstva, do vloge ali predloga, ali da bi dal politične ali druge pobude splošnega pomena, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka URADNA OSEBA z ZLORABO SVOJEGA POLOŽAJA ali PRAVIC, se kaznuje z zaporom do dveh let.

Bojan Pravica
Logično bi bilo, da dobite vso podporo podjetnikov. Mojo zagotovo imate👍

Ifeta Turalić
Nori na dnar ,Nori od dnarja. Tko je to.

pravo#

12. oktober 2023

V starosti se nam pojavljajo nore ideje in še več bolj norih vprašanj. Nekateri trdijo, da nore misli ne prihajajo iz nas temveč od zunaj.
Eno takšnih vprašanj je, zakaj si vsak od nas, in tudi družba kot celota, vedno želi imeti več oziroma biti nekaj več. Vsi imamo v glavi svoj seznam želja. Hrvaški pesnik Petar Preradović je to lepo zapisal: »Ljudskom srcu uviek nešto treba, zadovoljno nikad posve nije: čim željenog cilja se dovreba, opet iz njeg sto mu želja klije.« (Človeško srce vedno nekaj potrebuje, nikoli ni popolnoma zadovoljno: kakor hitro doseže želeni cilj, iz njega vzklije sto novih želja.)
Želja po napredku, rasti in doseganju večjega uspeha ali boljšega življenjskega standarda je osnovna značilnost človeške narave. Želja po “več” izhaja že iz tega osnovnega biološkega nagona. Danes ga posebej spodbuja tudi primerjava z drugimi in želja biti boljši od drugih ali vsaj slediti trendom in doseči podoben uspeh. Mediji prikazujejo življenje, kako so uspeh, lepota, bogastvo in sreča dostopni drugim, kar podžiga ambicije po večjem dosežku. Ljudje smo prepričani, da nam vedno »več« zagotavlja večjo osebno izpolnitev in srečo.
Šele v starosti razumsko ugotavljamo, da mnogo tistega, kar si želimo, pravzaprav ne potrebujemo oziroma sploh nismo potrebovali. Kljub temu nas veseli, da se v starosti nagradimo s stvarmi, ki jih ne potrebujemo in se prav nikoli ne upokojimo in odrečemo možnostim, da bi zaslužili denar, ker prav tega ni nikoli dovolj. Nestabilnost potreb je vedno prisotna in je posledica potrebe, da se razlikujemo od drugih in da pokažemo, da smo uspešni ljudje. V primerjavi z našimi starimi starši imamo v lasti neverjetno veliko, vendar nas to ne osrečuje dovolj, saj imajo drugi še več, boljše, lepše, mlajše, hitrejše, in tako dalje v neskončnost.
Kako prav je imel biblijski pisec (Pridigar 12.), ko je zapisal: Vanitas vanitatum et omnia vanitas (Nečimrnost čez nečimrnost, vse je ena sama nečimrnost.) …

Danica Mally
Lepo napisano, to bi morali prebrati tisti večni godrnjači …

Majda Kotnik
Ta “več” bo ugonobil naš planet!

Hoh Ing
Želja po “več” in nikoli dovolj ?
To je samo “človeška bolezen”, primerjanja uspešnosti tudi.
Kaj potrebujem za srečo?
Odgovor je nič od tega.
Biti brez idolov in obremenilne uspešnosti je pravi karakter.
Jaz sem jaz v dobrem za sebe in družbo in slabem samo za sebe.
Upoštevajmo limite kateri so smiselni in koristni posamezniku in družbi.
Rast v neskončnost je utopična.

Metka Penko Natlačen
Vedno vsi hočemo več? Ne vsi. Jaz ne. Imam toliko, kolikor potrebujem. Enako imam od dveh zimaskih plaščev kot od desetih. Le da deset jih ne morem obleči eno zimo, zato jih nimam.

Marija Fortič
G. Šime česritke, res je nikoli dovolj. Ko preberem vaše pisanje sem vesela, ker vidim potrditev tega kar sem vedno trdila. Hvala polepšali ste mi dan.

Marko Uvera
No. Kaj vem?
Od materialnih dobrin si želim čim manj.
Več, gledam v tem obdobju dovolj ali ohranjanje zdravja, moči in razuma.
Mislim pa, da mi je v tem obdobju dovolj jasno kako poteka življenje, pa vsem želim vsaj tega.

Dušan Jagrič
Če bomo uspešnost merili samo čez denar, se nam zares slabo piše. Tudi kakovost to nikaršna ni. Zato pa je 1000 področij, ki so se skozi stoletja razvila in velika večina v znanost. Kakor koli źe, naši sosedje so pred nami. Včeraj so imeli javno razprava o reciklaži in predelavi nakopičenih odpadnih surovin. Pravo ko, da največ denarja je v smeteh. Ja zeleni prehod v krožno gospodarstvo in brez smeti. Je razvojni potencial, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, tehnologije, robotizacija pri kosovni predelavi, pri bioloških kemija, biologija novih izdelkih npr. nanotehnologije in vse pridobiti iz odpadnih surovin. itn… Razvitost se zmeri kako daleč so po področjih, da bil bi krog sklenjen. Prioritetno po področjih ki so za naravo najbolj obremenjujoča. V svetu je pa ogromno dobrih, preskušenih praks. Zgolj poiskati in slediti je treba. Rad prispevam k opimizmu. In ne pozabite, tudi iskalniki so vedno boljši.

Tone Potocnik
Ko postanemo dovolj modri pridemo do spoznanja,da vecima tistih,ki imajo več,so kvazi uspešnejši od nas…,nosi tudi večji nahrbtnik skrbi,problemov in odgovornosti…in veliko slabega spanca.
Pozno ali prepozno spoznamo,da jim nimamo kaj zavidati.
Tudi z manj…je lahko naše življenje lepo,čudovito…,samo prave ljudi si izbirajmo ob sebi…
Nekoč mi je draga oseba dejala…vsega imas preveč,samo vremena ti fali.Pa še kako prav je imela ta oseba, zato moj velik poklon tej osebi in izrečeni misli.

Božidar Mithans
Vaš zapis, profesor Ivanjko, me je spomnil na nekega drugega profesorja. Profesorja Strbana, ki je poučeval psihologijo. Nas, mlade nadobudne študente, je že kar na uvodnih predavanjih podučil, da se bo vsaka naša izpolnjena želja, ponovno pojavila, le da na višjem nivoju. Takoj se je vnela debata ali bomo zaradi tega sploh kdaj zadovoljni, srečni, potešeni. Odgovor, ki nam ga je na koncu podal, je bil presenetljiv. Boste, ko boste dozoreli.

Brane Terglav
Največja bolezen je pohlep. Samo prava bolezen spremeni prioritete v življenju.

Tanja Pirh
Eden od vzrokov tega so osebni kompleksi, bolečine, ki nam jih hote ali morda tudi nehote sproži naša neposredna okolica v rani mladosti, sami pa jih skozi življenje še nadgradimo …😢

Ludvik Toplak
Dragi Šime,
načel si večno vprašanje smisla, ki si ga postavljajo generacije skozi tisočletja.
Biološki instinkti, kot samoohraniteveni, obrambni in nagon ohranitve vrste, so naravne lasnosti živih bitij, ki pa pri človeku nimajo meje.
Pri človeku se nagoni sublimirajo kot potreba po lasti, oblasti in slasti. Śprevržejo se v požrešnost, napuh in razvrat, če se ne kultiviirajo na osebnem in socialnem nivoju, če jim človek sam ne postavi meje. Divja biologija se je pri človeku kultivirala skozi tisočletja z etičnimi ali pravnimi normami. Etična sporočila v Evropi je oblikovalo krščanstvo, pravo Rim, filozofijo pa grška kultura.
Ko so se v družbi moralni principi razvrednotili, je nastopila dekadenca. V zadnjih stoletjih, ko se je tim zahodna civilizacija zreducirala na racio, zanemarila pa etiko in estetiko. Nastopila je rebarbarizacija. Žaga si vejo na kateri sedi.
In tako pri vsakem človeku, ki ga obsedejo želje, po lasti oblasti in slasti, ki ni voljan premagati instinktov postane zasvojen, postane žrtev lastne požrešnosti, napuha in razvrata.
Zadnja stoletja so se teorije moči sprevrgle v ideologije totalitarizmov. Teorija užtka povezana s teorijo moči se je sprevrgla v marketinški totalitarizem, ki smo mu priča danes. Rezultat je kriza moralna, ekonomska, socialna in vojna.
Izhod je Slovencem desetletja nakazoval Anton Trstenjak z njegovimi poljudno pisanimi knjigami o smislu življenja, imetja, oblasti in ljubezni. Ta se začne in konča pri Človeku samem z vzgojo in samovzgojo, s Smislom.
Kot je zapisano:
“Zastonj se mučijo zidarji, če hiše ne zida Gospod. Zastonj bedijo čuvarji, če mesta ne čuva Gospod.”

etika#

17. oktober 2023

Včeraj, 16. 10. 2023, je bil v oddaji Tednik na prvem programu RTV Slovenija objavljen prispevek o gladovni stavki g. Slavka Murka pred poslopjem Veleposlaništva RS v Zagrebu, ki meni, da mu Republika Slovenija dolguje okoli 2 milijona evrov, na podlagi izvedenih gradbenih del, ki jih je opravilo njegovo podjetje za družbo Smelt v 90-ih letih preteklega stoletja. Smelt se je po odločitvi Republike Slovenije preoblikoval in prenehal v stečaju, s tem da je obveznosti prevzela Slovenska razvojna družba, ki je imela v poslovnih knjigah evidentirano tudi obveznost pod imenom Murk, vendar mu ta ni bila izplačana. V oddaji smo razen Slavka Murka nastopali: Janez Mohorič, direktor zavoda CINIP, ki zastopa izbrisane družbenike iz sodnega registra v obdobju 1999 – 2011, Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog, Ivan Šelih, namestnik Varuha človekovih pravic, in dr. Šime Ivanjko. V oddaji so prikazani odgovori vrste državnih institucij, katere je novinarka Anja Nab Huš povprašala za stališča o omenjeni zadevi, ki so bila pavšalna, brez vsebinske opredelitve svojih stališč, preprosto ignorantska. V mojem prispevku sem poskušal pojasniti pravne vidike omenjene problematike in se spraševal, zakaj se država brani s sklicevanjem na zastaranje, če pa je sama prispevala k temu, da je nastopilo zastaranje. Priznati zastarelo terjatev kot naturalno obveznost, ki nikoli ne zastara, bi bilo pošteno in korektno. Zanimivi sta izjavi g. Murka, ki je povedal, da ga najbolj teži 23-letni molk države in izjava g. Gorenščka, ki je poudaril, da država bolj skrbi za varstvo medvedov in drugih živali kot za ljudi v težavah …
Po najnovejših informacijah je g. Murk včeraj predal Veleposlaniku RS Nj. ekscelenci g. Gašperju Dovžanu pismo s predlogom za začetek postopka za reševanje njegove zadeve pred posebno arbitražo ali pred sodiščem, s tem da država ne ugovarja zastaranja. Od odgovora države na njegov predlog je odvisno, ali bo po 27-ih dneh nadaljeval z gladovno stavko.

Janez Urbanc
Vse lahko reši izvršna oblast. Če hoče ..

Darja Jarc
Janez Urbanc poudarek na ČE!

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko in ostali hvala za vsak trud, ko bi vsaj bili upoštevani.

pravo#

18. oktober 2023

Pravniki s svojimi postopki pri vodenju sodnih sporov prispevamo h kulturi karnevala v družbi. Za razliko od literatov pravniki fetišiziramo institucionalno pravno kulturo in zavračamo vse njene odklone. Kljub temu pa uživamo v parodiji in satiri, ki jo ustvarjamo s svojimi tožbami, sodbami in pripravljalnimi spisi.
P.s.
Ta zapis je nastal pred desetletjem in po vseh verjetnosti danes ni aktualen. Ali pa tudi?

Darja Jarc
Še vednp je aktualen! Žal

pravo#

18. oktober 2023

Konzulat Republike Hrvaške v Mariboru čestita Svetovni dan kravate vsem ljubiteljem nošenja tega svetovno univerzalnega simbola elegance in kulture oblačenja. Kravata je, ob športnih dosežkih najbolj prepoznaven hrvaški simbol, ki je vsesplošno znan in cenjen. Praznovanje svetovnega in na Hrvaškem nacionalnega dneva kravate prispeva ozaveščanju in h krepitvi pozitivne podobe ter prepoznavnosti 🇭🇷v svetu. Kravata ni samo modni dodatek pri moških, temveč »kravato nosijo zanimive, drzne, posebne, neobičajne ženske. Običajno ravno takrat, ko želijo z obleko podati posebno sporočilo ali se nahajajo v trenutku ali obdobju, ko mogoče potrebujejo moško moč, moško delovanje.« kot je to zapisal italijanski modni časopis.
»Če bi Freud analiziral kravate svojih pacientov, mu ne
bi bilo treba analizirati sanj.« (Luca Goldoni, italijanski pisatelj).
Prof. em. dr. Šime Ivanjko, častni konzul RH

Rade Lukic
Gospođa Branka Bezić je napisala knjigu Hrvati ujedinjeni kravatama.
Srdačan pozdrav

Vera Mihatovic
Hvala dragi Šime za ta prelijepi zapis !👏

Franc Majda
G ŠIME ČUDOVITO STE POVEDAL MOŠKI Z KRAVATO DOKAZUJE SVOJ JAZ IN ELEGANCO LEPOTO SAMEGA SEBE

Milena Oak
Kravata je sporocilo svetu da cenim sebe in druzbo okoli sebe.

Boris Surina
V spominu mi je ostala najvecja doslej vpisana v Guinessovo knjigo rekordov okrog Arene u Puli, bravo idejnemu vodji projekta, tu smo, nasi smo.

Milka Knezevic
Čestitke na organizaciji Dana kravata,nezaobilazni modni detalj koji promovira i našu Zemlju.
Lijepi pozdravi Vama i Vašoj obitelji.

čestitke#

20. oktober 2023

Konzulat Republike Hrvatske v Mariboru čestita spoštovani prof. Dunji Bezjak, članici Hrvaškega kulturnega društva Maribor za srebrni grb mesta Maribor, ki ga je včeraj podelili župan Aleksandar Arsenovič ob prazniku mesta Maribor za več kot dvajsetletno nesebično delo na povezovanju in promociji slovenske in hrvaške kulture s poudarkom na mestu Maribor. To podelitev visokega priznanja so s posebnim zadovoljstvom pozdravili pripadniki Hrvaške skupnosti v Mariboru.
Prof. em. dr. Šime Ivanjko častni konzul🇭🇷

Manja Habjanič
Iskrene čestitke za podeljeno priznanje ga. Bezjak ….👏

Anđelka Ivanjko
👏❤️

Branko Ivanjko
Čestitam

Mira Gojak Planinc
Draga Dunja, svi ti čestitamo !!🌹

Božo Mijatovic
Čestitke 🤝🍀🇸🇮🇭🇷🇪🇺

Maja Kovačič
Iskrene čestitke ge. Dunji Bezjak🌷

Božena Cvek
Čestitke

Ines Cico
Čestitam!!!! 🥰

čestitke#

22. oktober 2023

Pred dnevi je Univerzitetna založba v Mariboru izdala knjigo Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru 2019−2023, ki sta jo uredila Lučka Lorber in Peter Glavič. Knjiga je v osnovi zbornik razprav, ki so povezane s problematiko starejših v naši družbi.
V moji razpravi Starejši in družbena omrežja sem objavil razmišljanja, izhajajoč iz lastnega aktivnega ukvarjanja s problematiko starejših na družbenih omrežjih, da družbena omrežja ponujajo možnost za nadaljevanje aktivnega življenja v novih okoliščinah, ki so posledica staranja. Zavedam se, da je starost neznanka, a je vseeno človeku omogočeno, da to obdobje lahko preživi brez pretresov in strahu pred življenjem na obrobju družbe. Prepričan sem o nujnosti, da je v starosti potrebno, tako kot v vseh drugih življenjskih obdobjih, osmisliti svoje življenje. V zborniku je objavljena vrsta zanimivih razmišljanj in razprav o možnostih, ki so na voljo starejšim, da osmislijo tretje življenjsko obdobje. Vabljeni k branju.

Metka Penko Natlačen
Cesar in stoik Marcus Aurelius je zapisal v svoj Dnevnik: “Starost in mladost nista življenjski obdobji, ampak stanje našega duha.”

Lučka Laure
Že, že je res, da stanje duha ni odvisno od kronoloških let. Pa vendar imamo srečo, da živimo v obdobju tehnoloških dosežkov, saj je na primer z družbenimi omrežji lahko stanje duha res, v zelo dobri formi. Jaz velikokrat pomislim na uboge starce, ki so se samo še nekaj desetletij nazaj, starali v domovih za sirote ali na kmetijah sami v neki zatemnjeni kamri, z rožn vencem v roki.

starost#

25. oktober 2023

Te dni slovenski mediji obširno poročajo o odkritju spomenika Ć v Ljubljani kot spomina in opomina na 26. 2. 1992, ko je iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije država izbrisala več kot 25.000 ljudi na podlagi odločitve takratnih oblastnih organov. Izbrisani so bili izključno ljudje iz republik bivše Jugoslavije, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva. Izbrisani niso postali samo tujci v lastni državi, temveč so to bili hkrati ljudje brez kakršnihkoli pravic, s poudarjenim negativnim predznakom. Bili so vodeni v tako imenovani pasivni evidenci kot nezaželeni.
Moralo je preteči 30 let, da so oblastni organi Republike Slovenije »pod prisilo« odločitve Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice priznali napako in se je nekdanji predsednik republike Borut Pahor opravičil prizadetim, pred dnevi pa je bilo tudi odkritje spomenika s črko Ć kot simbolom za osebne priimke ljudi iz drugih republik SFRJ. Veselim se postavitve spomenika kot znaka moralne in pravne zmage človeške pravičnosti in razuma nad idejo o manjvrednosti »drugačnih«, ki je vodila odločevalce, ki so 26. 2. 1992 z neznosno lahkotnostjo podpisali akt o civilni smrti na tisoče ljudi vseh starosti.
Zanimivo je, da sem nekaj mesecev pred omenjenim izbrisom dne 29. 5. 1991 v časopisu Večer v članku z naslovom Tujci po sili zakona izrecno napisal, da je treba ob spreminjanju statusa države spoštovati temeljno pravno načelo, ki pravi »da se občanom, ki živijo v državi v trenutku spremembe njenega statusa, prizna v določenem obdobju enak status kot vsem državljanom in to le na podlagi pravice prebivanja«. Prav to načelo je veliko let pozneje bilo podlaga za pozitivne odločitve Ustavnega sodišča RS in ESČP. Težko razumem, zakaj so bila potrebna desetletja, da je oblast priznala omenjeno načelo in zakaj so tisoči trpeli več kot tri desetletja. Še bolj me je prizadel molk pravne stroke, in zlasti ne morem razumeti, da so to spregledali imensko pomembi in zaslužni, oblastnim politikom poslušni pravniki.
Nič drugačna, morda še bolj tragična zgodba je z izbrisanimi gospodarskimi družbami, zlasti družinskimi, v obdobju 1999 – 2011, ki je še vedno še kako aktualna in jo spremlja še večja ignoranca raznovrstnih oblastnih organov …
Vprašujem se, ali bo tudi v tem primeru potrebno 30 let, da se prizna napaka.

Milan Robič
naj tudi lastniki izbrisanih gospodarskih družb upoštevajo teorijo spremenjenih okoliščin, to je močan vpliv civilne družbe, ki jo zastopa Inštitut 8. marec in koordinira predsednica RS Nataša Pirc Musar pa bo red v državi – isto velja za male delničarje NKBM pa varčevalce v švicarskih frankih – zdaj je čas, da so prizadeti prebujeni, da dosežejo kar sanjajo, to je vsaj prijateljsko zadoščenje z državo če že pravično ni dosegljivo lp

Kukovec Zlatko
IZBRISALI SO TUDI SLOVENCE ROJENE V BIVŠIH REPUBLIKAH SFRJ!!!!!!! NOROST!!!!! PREVEČ NAS JE????————————————————————— Odločba Ustavnega sodišča iz leta 1999
Izbris je bil izveden v tajnosti, na način, da tisti posamezniki in posameznice, ki jih je prizadel, o njem NISO BILI OBVEŠČENI. za dejstvo, da nimajo več pravnega statusa, SO IZVEDELI PO NAKLJUČJU, ko jim je POTEKLA VELJAVNOST OSEBNIH DOKUMENTOV dokumentov in so si želeli urediti nove, ko jim je policija po legitimaciji na cesti zaradi neurejenega statusa, za katerega niso vedeli, odvzela prostost, ko so želeli uveljavljati katero od socialnovarstvenih pravic, se vpisati v šolo, iti k zdravniku.
V devetdesetih letih v javnosti ni bilo znano, da je bil IZBRIS MNOŽIČEN UKREP. Na to so kazala samo poročila varuha človekovih pravic, ki je problem opisoval v svojih letnih poročilih, pravno pa je bila kršitev razkrita šele z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 z dne 8.2.1999.
V tej odločbi je ustavno sodišče ugotovilo, da je BIL IZBRIS NEZAKONITO DEJANJE DRŽAVNIH OBLASTI. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je IZBRIS KOORDINIRALO in UKAZALO (izvajal pa se je na upravnih enotah), je zatrjevalo, da je izbrisanim prebivalcem status prenehal po zakonu in sicer po določbi 81. člena Zakona o tujcih iz leta 1991.
Ta določba se je glasila:
»Do dokončnosti odločbe v upravnem postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določbe tega zakona ne veljajo za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, in v roku šest mesecev od uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije zaprosijo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu navedenega zakona.
Za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, ki ne zaprosijo za državljanstvo Republike Slovenije v roku iz prejšnjega odstavka ali jim je izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, oziroma od izdaje dokončne odločbe.«
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedena določba nič ne govori o tem, da bi ljudem, ki so bili kasneje izbrisani, prenehal pravni status oziramo da bi jim ga morali državni organi odvzeti.
Glede samega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev je Ministrstvo za notranje zadeve trdilo, da so bili v registru stalnega prebivalstva lahko vpisani samo slovenski državljani, sklicevalo pa se je na 5. člen Pravilnika o registru stalnega prebivalstva, ki se je glasila:
»1. V evidenci stalnega prebivalstva so podatki o državljanih Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju občine.
2. V evidenci stalnega prebivalstva pristojni organ označi državljane Republike Slovenije, ki ZAČASNO, za več kot tri mesece odpotujejo v tujino, in osebe, katerim je organ v skladu s četrtim odstavkom 6. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: zakon), ODKLONIL PRIJAVO stalnega prebivališča.«
Ustavno sodišče je ugotovilo, da PRAVILNIK NE DOLOČA PRAVNE PODLAGE ZA IZBRIS OSEB iz registra stalnega prebivalstva. Zapisalo je, da so stalni prebivalci Slovenije, ki niso pridobili državljanstva, upravičeno pričakovali, da se njihov status v Sloveniji kljub osamosvojitvi ne bo spremenil.
Ključen zapis iz odločbe ustavnega sodišča se glasi (16. odstavek):
Državljani drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, povsem upravičeno niso mogli pričakovati, da BODO IZENAČENI S TUJCI, ki šele prihajajo v Republiko Slovenijo, in da bodo izgubili stalno prebivališče in še to BREZ VSAKRŠNEGA OBVESTILA. Slovenija kot bodoča država se je v osamosvojitvenih aktih zavezala, da bo ZAGOTAVLJALA varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z Ustavo Republike Slovenije in veljavnim mednarodnim pravom […]. Državljani drugih republik, ki se niso odločili za državljanstvo Republike Slovenije ali jim je bila prošnja zavrnjena, so glede na že navedene osamosvojitvene akte lahko povsem upravičeno pričakovali, da ta okoliščina ne bo bistveno poslabšala njihovega pravnega položaja in DA BODO LAHKO ŠE NAPREJ STALNO PREBIVALI v Republiki Sloveniji, če bodo to želeli.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je je bil z izbrisom PREKRŠENO ustavno načelo varstva zaupanja v pravo (ki je podnačelo načela pravne države, zavarovanega v 2. členu Ustave RS), ter načelo PREPOVEDI DISKRIMINACIJE iz 14. člena ustave RS. načelo enakosti pred zakonom je bilo prekršeno s tem, da so TUJCI IZ TRETJIH DRŽAV, ki so dovoljenje za prebivanje pridobili v času SFRJ, OBDRŽALI SVOJ STATUS (in jim za to NI BILO TREBA STORITI POPOLNOMA NIČ), medtem ko je bil pravni status osebam iz drugih republik nekdanje skupne države arbitrarno odvzet, s čimer so bili v primerjavi s tujci iz tretjih držav POSTAVLJENI V SLABŠI POLOŽAJ.

Kukovec Zlatko
https://old.delo.si/mnenja/komentarji/letalisce-in-izbrisani.html ………………………… Jože Pučnik je bil namreč eden glavnih ideologov etničnega očiščenja Slovenije, ki se je potem v resnici udejanjilo s črtanjem 25.671 moških, žensk in otrok iz registra stalnega prebivalstva novonastale države. Sodišče v Strasbourgu je potezo takratne Demosove oblasti razglasilo za evidentno kršitev treh členov evropske konvencije o človekovih pravicah. Za potezo, nevredno demokratične države, ki je hotela biti drugačna od tiste, iz katere je odšla.
Jože Pučnik je 16. decembra 1990 na zborovanju v Ljutomeru, bilo je tik pred plebiscitom, jasno dejal, da ne bo vsak, ki ima na dan plebiscita bivališče v Sloveniji, dobil državljanstva brez posebnih pogojev. V plebiscitu in odcepitvi je videl možnost za ustvaritev nacionalno čiste države, za »očiščenje« Slovenije prišlekov iz drugih jugoslovanskih republik: »Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. […] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. […] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. […] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. […] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. […] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati ,« je v Ljutomeru tedaj govoril Pučnik. O tem so takrat poročali mediji in o tem je pisal tudi zgodovinar Božo Repe.
Ta Pučnikova retorika ni bilo prav nič drugačna od Tuđmanove in Miloševićeve, opozarja Repe. Pripeljala je do množičnega izbrisa, ki je zdaj končno le dobil epilog. Brniško letališče zato tudi zaradi razsodbe iz Strasbourga ne bi smelo več nositi imena Jožeta Pučnika. Nenavadno in tudi nemoralno bi namreč bilo, da je na pročelju osrednje letališke zgradbe v državi še naprej pritrjeno ime moža, zaradi katerega je bila Slovenija obsojena pred vso Evropo.

Nikola Vlahović
Odličen zapis spoštovani profesor Ivanjko. 3.1.2021 je Prof.dr. Dragan Petrovec rekel Kseniji Horvat “Če bi jih razglasili za tujce, to ne bi bil problem, ker to pozna mednarodna praksa. A
oni so izvršili civilno ubistvo”. Prav tako o Aleksandru Todoroviću nisu niti besede povedali. Aleksandar Todorović je bil tisti, ki je sprožil ta val, da so potem vsi bili seznanjeni da so izbrisani. Mesec dni se ni vedelo za njega, kje je. In po enem mesecu so ga najdli v mrtvašnici (nasproti bloka kjer je živel). Takrat se je samo ena nevladna organizacija oglasila in nobeden drug niti besede ni povedal.

pravo#