5. junij 2024

Prostorska stiska mariborskih višjih in visokošolskih zavodov v 60-ih in 70-ih letih preteklega stoletja je bila vedno prisotna, pri čemer smo pravniki vedno bili v ozadju. Višja pravna šola je vse od ustanovitve leta 1960 delovala v neprimernih prostorih. Od leta 1968 do 1978 je gostovala na 600 kvadratnih metrih v prostorih zdravstvenega doma v Žitni ulici. Stavbo v Mladinski ulici 9 je Višji pravni šoli dala v upravljanje Občina Maribor. Objekt je bilo potrebno obnoviti, kar je zahtevalo precej denarja. Sredstva sta delno zagotovili Republiška izobraževalna skupnost in Univerza v Mariboru, vendar je bilo nujno tudi najeti kredit, ki smo ga zaprosili pri Kreditni banki Maribor. Banka je zahtevala garancije, Občina pa ni dovolila vpisa hipoteke.

Spomnim se, da sem na Svetu šole predlagal, da banki ponudimo lastne menice, ki bi jih podpisali profesorji do višine dveh do treh letnih plač. V razmerju do kredita je skupni menični znesek verjetno predstavljal kakšnih 15 % meničnega zavarovanja. Profesorji smo pristali in ta predlog sem moral pojasniti vodstvu banke. Seveda sem predlog poskušal obrazložiti z našo veliko željo, da obnovimo stavbo. Ideja, da profesorji s svojimi menicami zavarujemo kredit, je bila nemajhno presenečenje in verjetno se je to zgodilo prvič v Sloveniji. Celotna razprava na upravi banke je izzvenela v smeri, da bi bilo povsem neprimerno, da mariborska banka prejme od profesorjev menice za kredit, namenjen obnovi stavbe, češ da je tudi banka dolžna pomagati razvoju mariborske univerze. Kredit smo dobili brez menic in brez kakršnega koli zavarovanja, in spomnim se, da smo ga tudi pošteno vrnili.

To so bili časi, ko smo profesorji z navdušenjem živeli za našo mariborsko univerzo in bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi osebno premoženje. Pri tem je vse nas na univerzi še kako spodbujalo dejstvo, da Maribor in mariborsko gospodarstvo živita z univerzo, kar se je izkazalo tudi pri konkretnem vprašanju obnove stavbe današnje Pravne fakultete.

Bili smo še kako ponosni na NAŠO banko, ker nam je zaupala, da bomo kredit pošteno vrnili.

Pred nekaj leti, ko ta banka ni bila več NAŠA BANKA, mi je njena uprava zavrnila osebno prošnjo za kredit v višini 3.000 evrov, ker so ugotovili, da ji dolgujem dva evra. Ker sem o tem pisal na družbenem omrežju, sem prejel od uprave prijazno opravičilo. Tudi to je nekaj!!

Res bi me zanimalo, kako bi ta banka, ki je danes še manj NAŠA, obravnavala predlog, da profesorji za kredit, namenjen obnovi zgradbe fakultete, ponudijo lastne menice …

etika#

12. junij 2024

V vseh obdobjih življenja, zlasti pa v starosti, postaja čas dragocen, in pomembno je, da ga kar najbolje izkoristimo. Kljub temu, da se tega zavedamo, pa se večina srečujemo s problemom odlašanja nalog »na jutri«. Da nas to moti, si ne želimo priznati, dokler v starosti ne ugotovimo, da nam časa zmanjkuje. V zadnjem času ima ta problem tudi posebno ime, tj. prokrastinacija.

Prokrastinacija ali odlašanje, zavlačevanje (latinsko prōcrāstināre: prō-, naprej + crāstinus, jutri) je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih oz. izvajamo bolj prijetne namesto manj prijetnih nalog, kljub temu, da se zavedamo, da nam tovrstno ravnanje škoduje. Posledično opravke, ki so nujni in neizogibni, odlašamo vse do zadnjega trenutka, ko nekaj naredimo.

Zakaj je odlašanje nalog tako pogost pojav, ki ga po mnenju strokovnjakov doživlja večina ljudi? V strokovni literaturi lahko preberemo, da je odlaganje predvsem posledica strahu pred neuspehom. Podzavestno se bojimo, da nalog ne bomo opravili tako dobro, kot bi bilo potrebno oziroma kot si želimo. To je zlasti prisotno pri tistih, ki stremijo k popolnosti in odlagajo naloge, dokler se ne počutijo pripravljene, da jih opravijo brezhibno. Mnogokrat nam manjka motivacije, kar je posebej prisotno v starejšem obdobju življenja, zlasti če naloga za posameznika ni zanimiva in pomembna. Danes, ko se posveča toliko pozornosti izkoriščanju časa in organizaciji dela, še vedno pristopamo k številnim nalogam brez ustreznega načrta in časovnega razporeda, ker se ne zavedamo, koliko časa imamo dejansko na voljo. V sodobnem načinu življenja, ki je poln motenj, kot so družbena omrežja, elektronska pošta, motenje drugih …, je naša pozornost pogosto usmerjena na nepomembne stvari. Ko smo starejši, pa se srečujemo tudi z zelo neprijetnim pojavom, tj. nizko samozavestjo, povezano z dvomom, da smo sposobni opraviti določeno nalogo. V odlašanje nas pogosto vodi preobremenjenost, ker si ne znamo pravilno razporediti časa in nalog, zlasti z vidika prioritet: prej pristopamo k lažjim nalogam kot pa težjim. Samodisciplini, ki je eden od osnovnih pogojev za uspešno delo in dolgotrajno osredotočenost pri reševanju življenjskih izzivov, danes sploh ne posvečamo velike pozornosti. Negativna čustva, ki so stalno prisotna zaradi vpliva negativnega okolja, kot je stres, tesnoba in depresija, zmanjšujejo motivacijo in s tem tudi vplivajo na odlašanje neprijetnih nalog. To je povezano z dejstvom, da se na splošno trudimo izogibati slabim občutkom. Že ob sami misli na čakajočo odloženo nalogo nas »boli trebuh«.

Seveda ni nič narobe, če kako delo občasno odložimo in ga opravimo pozneje, kot smo nameravali, a problem nastane, ko začne odlašanje ovirati naše normalno življenje. Če se kakega opravila nikakor ne moremo lotiti ali ga dokončati, če nenehno zamujamo, se ne držimo rokov, ne izpolnjujemo obljub ipd. V teh primerih so posledice mnogokrat zelo neprijetne – stres, občutki krivde, osebnostna kriza, depresija itd. Okolica nas vidi kot lene in neodgovorne, postanemo lahko celo socialno stigmatizirani. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo.

Zavlačevanje in odlašanje ni isto kot lenoba. Lenoba je stanje, v katerem ne počnemo nič in smo s tem zadovoljni. Človek, ki odlaša, pa bi rad kaj počel, vendar se do tega ne more pripraviti.

Prokrastinacije se ni lahko znebiti in nastane lahko iz različnih razlogov, kar pomeni, da zanjo ni enotne rešitve. Dobro je slediti vodilu, da najprej opravimo manj prijetne naloge ali opravila ter šele nato preidemo na zabavnejše aktivnosti. Tako lahko neprijetna opravila čim prej črtamo s seznama in potem zares uživamo v prijetnih aktivnostih.

Marta Leljak

Dr. Šime Ivanjko res je vse sem si temeljito prebrala, in se popolnoma strinjam z vami.

življenje#

14. junij 2024

Odlaganje(prokrastinacija) priprav, in zlasti izpitov, je pogost pojav pri študentih. O tem smo se v moji pedagoški praksi tudi pogosto pogovarjali s študenti in smo prihajali do zaključka, da je potrebno priprave za izpit razdeliti na manjše, obvladljive korake, kar prispeva k izogibanju občutku preobremenjenosti. Narediti je treba seznam posameznih delov študijskega gradiva in ga razdeliti po pomembnosti; naprej je treba obvladati najpomembnejše vsebine. Postaviti si je treba cilje in roke, ki pomagajo ostati osredotočen in organiziran. Ustvariti si je treba okolje, ki podpira študij, npr. izklopiti obvestila na telefonu in računalniku ter poiskati miren prostor za delo. Nikakor ne odlagati izpitnih rokov, četudi študent meni, da za izpit ni zadostno pripravljen. Študent mora biti pripravljen (tudi) na neuspeh, tako kot moramo v življenju sprejeti neuspeh kot normalen pojav, ki nas ne sme vreči s tira. Znano je, da nas vsako odlaganje še bolj obremenjuje. Negativne posledice odlašanja se ponavadi pokažejo šele na dolgi rok. Nenehno odlašanje vodi v samorazvrednotenje, stres, strah in sram. Večina ljudi na koncu doseže ravno nasprotno od tistega, kar so želeli: namesto boljšega počutja se počutijo slabše. To velja ne samo pri študiju temveč pri vseh vrstah odlaganja.

V zvezi s to problematiko, zlasti s študijem, sem študente opozarjal na uporabo »pomodoro tehnike«, ki jo je razvil Francesco Cirillo v poznih 1980-ih in se nanaša na študij in učenje z uporabo časovnih intervalov, imenovanih “pomodori” (italijansko paradižnik), za delo in odmore. Za to metodo je bistveno:

1. Izbrati del študijskega gradiva, ki se ga želi obvladati.

2. Nastaviti uro na 25 minut (en pomodoro – paradižnik).

3. Študirati izbrani del gradiva brez prekinitev, dokler se časovnik ne izklopi.

4. Narediti kratek odmor (približno 5 minut).

5. Ponoviti korake 1.- 4. Po štirih pomodorih narediti daljši odmor (15 – 30 minut).

To priporočilo velja še zlasti za tiste študente, ki imajo težave s pomanjkljivo motivacijo, z daljšim vzdrževanjem učne koncentracije in so nagnjeni h kroničnemu odlaganju študijskih obveznosti ali k prokrastinaciji.

Pomodoro tehnika je priljubljena med študenti, profesionalci in vsemi, ki iščejo načine za izboljšanje svoje produktivnosti in premagovanje odlašanja. Priporoča se pisanje dnevnika o opravilih po tej metodi. Ta metoda pomaga izboljšati koncentracijo in zmanjša občutek preobremenjenosti, saj razdeli delo na manjše, obvladljive dele z rednimi odmori. Z njo je mogoče odpraviti obremenjujoče odlaganje nalog ne glede na to, za katere naloge gre in ne glede na področje dela.

Natalija Vidovič

Jaz še imam sedaj prokrastinacijo vašega izpita gospodarsko pravo.. zaradi člena 4. ZGD

Anton Gajšak

Odličen napotek spoštovani profesor! Vaš zapis bi lahko uporabile izobraževalne ustanove v prvih učnih urah.

Renata Flis

Odlično tudi jaz uporabljam podobno tehniko

študij#

15. junij 2024

Na današnji dan 15. junija 1215 leta je v Angliji kralj Ivan Brez dežele podpisal listino Magna carta libertatum bistven zgodovinski dokument, ki je pripomogel k oblikovanju sodobne pravne države in koncepta človekovih pravic. Listina je nastala zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede vprašanja kraljevih pravic. Omenjena listina je določala, da kralj mora spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Listina je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal.

Magna carta libertatum je dokument, ki je postavil temelje pravne varnosti in omejevanja oblasti, vendar v celoti ni bil in tudi ni namenjen popolnemu udejanjanju v današnjem času. Pomembno je razumeti, da Magna carta sama po sebi ni popoln dokument za sodobno pravno ureditev, vendar je imela velik zgodovinski pomen in vpliv v mnogih pravnih sistemih po svetu. Pravo se je skozi stoletja razvijalo in prilagajalo novim okoliščinam. Magna carta je postavila temelje, a so bili potrebni nadaljnji dokumenti, zakoni in reforme, da so se oblikovali sodobni pravni sistemi. Današnji pravni sistemi imajo bolj izpopolnjene in celovite zakone, ki ščitijo pravice državljanov. Mednarodni dokumenti, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o človekovih pravicah in drugi, so nadgradnja temeljev, ki jih je postavila Magna carta.

Kljub vsem pravnim dokumentom Magna carta ni v celoti udejanjena v današnjem času, vendar njen vpliv živi v sodobnih pravnih načelih in sistemih, ki zagotavljajo pravno varnost in človekove pravice. To je mejnik, ki je omogočil razvoj pravne države, a je sam po sebi del večjega procesa evolucije prava, ki še vedno traja…

Danes se nakazuje potreba po moralni varnosti, kot nadgradnji pravne varnosti vendar, če v 800-tih letih civilizacija ni uspela zagotoviti pravno varnost na svetu, potem bo zagotovo potrebno več tisoč let, da bi se zagotovila moralna varnost…

pravo#

21. junij 2024

Velikim presenečenjem sem prejel novico o smrti poklicnega kolega, pravnika, univerzitetnega prof. in sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu prof. dr. Marka Ilešiča.

Posebej sva se zbližala v obdobju 1993-2005, ko je kolega Marko bil Predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije. V tistem obdobju sem kot podpredsednik z njim veliko sodeloval pri udejanjanju mnogih takrat pomembnih projektov za izgradnjo novega pravnega sistema. Bil je ustvarjalen vodja, odličen organizator in iniciator vedno novih izvirnih idej.

Kod mednarodni sodnik z veliko izkušenj nam je pomagal razumeti pravna razmerja delovanja prava v EU ob vstopu Slovenije v EU. Opravljal je mnoge poklicne funkcije in smo poklicni kolegi in kolegice občudovali njegovo sposobnost obvladovanja številnih poklicnih nalog.

Zadnje njegovo sporočilo, ki sem ga sprejel pred kratkim je bilo, da podpira idejo o ustanovitvi Slovenske akademije pravnih znanosti namenjene doktorandom na področju prava.. Skratka kolega Marko je bil izjemna osebnost in vsem, ki smo sodelovali z njim, bo ostal v najlepšem spominu.

Dragi kolega Marko počivaj v miru.

Iskreno sožalje izrekam njegovi družini in vsem bližnjim. Slovenski pravniki najdemo tolažbo v lepih spominih in v dejstvu, da je dragi Marko pustil neizbrisen pečat v naših srcih.

Renata Jakopanec

Bil je velik človek. Ob vsej strokovni širini je ostal osebno preprost in realen. Znal je vzpodbujati in dati priznanje. Prav hudo mi je, da ga več ni.

Katja Hajdinjak

Izjemen profesor, velik človek…

Mitja Vezovnik

Ko sem bil v 3. letniku, je vodil vaje iz obligacijskega prava. Ni zahteval obvezne udeležbe pa je bila predavalnica vedno polna. Izjemno bister in izjemno duhovit, iskriv

Jože Artnak

Sem počaščen, da sem od začetka član duštva pravnikov v športu, ki ga je ustanovil na dnevih pravnikov v Portorožu. Globoko in iskreno sožalje žalujočim.

življenje#

27. junij 2024

Domnevam, da v starosti vsi ljudje ocenjujejo svoje življenje, ali so to edinstveno, čudovito doživetje, ki ga imenujemo življenje, »izkoristili« oziroma »zapravili«. Gre za globoko človeško vprašanje, ki se pogosto pojavi v kasnejših življenjskih obdobjih, predvsem v starosti, in je povezano z refleksijo o lastnih izkušnjah, odločitvah in dosežkih ali napakah oziroma opustitvah v življenju.

Temeljno in začetno vprašanje je, kaj sploh pomeni izkoristiti ali zapraviti svoje življenje? Po vsej verjetnosti ni objektivno jasne in enoznačne opredelitve, kaj pomeni eno oziroma drugo. Gre predvsem za lastno subjektivno oceno, ki je odvisna primarno od doseganja oziroma nedoseganja tistih ciljev, ki smo si jih postavljali v različnih življenjskih fazah, vključujoč razne vidike življenja, kot so: osebno, poklicno, družinsko, družbeno socialno življenje in podobno. V ospredju je vsekakor razmišljanje o tem, kako smo se kot osebe razvijali skozi leta in ali smo izkoristili priložnosti za osebno rast. To lahko vključuje pridobivanje novih znanj, spretnosti, razvoj odnosov in samospoznavanje.

Sledi razmišljanje o kakovosti odnosov, ki smo jih vzpostavili v življenju, in o tem, ali smo bili dobri starši, partnerji, prijatelji in člani skupnosti. Vprašanje, ali smo življenje živeli v skladu s svojimi vrednotami, prepričanji in duhovnimi potrebami, postaja pomembno, ko se ljudje oziramo nazaj na svoje življenje. Refleksija o teh vidikih življenja nam daje občutek zadovoljstva ali nezadovoljstva. Ljudje se pogosto sprašujemo, ali bi lahko naredili drugačne izbire in kako bi slednje vplivale na naše življenje danes.

Vse povedano se še da razumeti. Bolj problematična so vprašanja, čemu in zakaj to raziskujemo in o tem razmišljamo in kako se obnašati, ko ugotovimo, da smo bili uspešni v življenju ali pa da smo ga zapravili. Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z našim življenjem je odvisno prav od odgovora na to vprašanje.

Razmislek o tem, ali smo življenje izkoristili ali zapravili, lahko služi kot spodbuda za osebno rast in spremembe v poznejših letih. Mnogi na tej točki svojega življenja iščemo smisel in sprejemamo nove izzive, da bi svoje življenje izboljšali ali dopolnili, kajti življenje je nenehen proces učenja in rasti in vsak posameznik ima možnost, da svoje življenje oblikuje na način, ki ga najbolj izpolnjuje.

Ob ugotovitvi, da smo ali ne izkoristili življenje, je pomembno, da se soočimo s temi občutki na konstruktiven način, pri čemer moramo biti iskreni do sebe. Četudi smo storili napake ali izpustili priložnosti, to nikakor ne pomeni, da smo življenje zapravili. Iskrena ocena o napakah nam pomaga bolje razumeti, kdo in kje smo. Ključno je, da si oprostimo morebitne napake ali neizpolnjene cilje. Vsakdo dela napake in nihče ni popoln. Namesto da se osredotočimo na obžalovanje preteklosti, je koristno, da si postavimo nove cilje za prihodnost. To lahko vključuje osebno rast, učenje novih veščin, razvijanje hobijev, prispevanje k skupnosti ali izboljšanje odnosov z bližnjimi. Bolj se moramo posvetiti odnosom do drugih, glede na to, da so medosebni odnosi z družino, s prijatelji in skupnostjo ključni za občutek povezanosti, zadovoljstva in pomena v življenju. Zanimivo je, da hvaležnosti v sodobnem svetu ne posvečamo velike pozornosti; če že drugim izrazimo hvaležnost iz vljudnosti, pa pozabljamo na hvaležnost samemu sebi za vse, kar smo v življenju ustvarili, kar imamo oziroma kar smo. Ne glede na našo starost je pomembno razumeti, da je življenje dinamičen proces, v katerem imamo vedno priložnost za rast in pozitivne spremembe.

Milan Robič

Bistveno je, da sem dal od sebe vse kar me je morilo oziroma to kar se je nekje podzavestno prebujalo in pričakovalo, da se očisti, da duša ne trpi ali sem s tem izkoristil ali zapravil privilegij ki ga imenujemo ‘jaz’ oziroma značajski trikotnik pa je odgovor …

Vanja Četković

Spoštovani dr. Ivanjko. Vedno pišete na takšen način, da človek občuti besede tako, kot da bi bile del njega samega. Menim, da le najglolbja resnica, ki pride “de profindis”, doseže tak efekt. V istem trenutku začutiš, da časovna komponenta ter strah pred smrtjo, popolnoma izgineta. Naenkrat njuno moč zamenja občutek brezčasnosti, svobode in miru. Hvala za izbrane besede, ki jih lahko izreče oziroma napiše le duhovno čist človek in nekdo, ki rad pomaga ljudem z namenom, da bi se znebili nepotrebnih strahov in končno zaživeli. Vaše pisanje je dragocena zapuščina vsem, ki iščemo pravo pot. Zato prosim, pišite, pišite in samo pišite. Vaša katarza predstavlja marsikomu rešitev ! Hvala !

Mojca Zelenko

Ko potegneš v nekem trenutku črto pod svoje življenje in se vprašaš: Je to to, kar sem pričakoval/a

Jasna Krstović

Odličan tekst. Hvala Vam dragi kolega!

Janja Praznik

Vedno vas rada berem tudi tokrat spostovani dr. Ivanjko, sem vaša učenka in vam je uspelo nam ekonomistom priblizati in vsaj malo razumeti osnove Prava, sem opravila potem tudi izpit kot prva generacija vodij računovidskih servisov za licenco pri nasi Zbornici racunovodskih servisov Slovenije

Jasna Krstović

AGING….

You grow old, they told me, you are no longer you, you become distant, sad and lonely.

I didn’t answer…

I don’t get old, I get wise.

I stopped being what others like me to become, but what I like to be.

I stopped seeking the acceptance of others and accepted myself.

I have left behind the lying mirrors that deceive mercilessly.

– No, I’m not getting old.

I just become more selective with places, people, customs and ideologies.

I have let go of attachments, unnecessary pain, toxic people, sick souls and rotten hearts… bitterness and unhappiness are not for me, I release them for my health.

I’m ditching party nights for learning and embracing insomnia.

I stopped living stories and started writing them, I threw aside the imposed stereotypes.

I no longer carry eyeshadow in my bag, now I have a book that beautifies my mind.

I exchanged wine glasses for coffee cups, forgot to idealize life and started living it.

– No, I’m not getting old.

I carry freshness in my soul, innocence in my heart, and it discovers me daily.

I have in my hands the tenderness of a cocoon that, when opened, will spread its wings to other places unreachable for those who seek only the frivolity of the material.

I have that charming smile on my face when I observe the simplicity of nature.

I carry in my ears the chirping of the birds that delight me and accompany the walk.

– No, I’m not getting old.

I become selective, betting my time on the intangible, rewriting the story I’ve been told, rediscovering worlds, saving those old books I’ve forgotten half open.

I’m becoming more cautious, I’ve stopped the outbursts that teach me nothing, I’m learning to talk about transcendent things, I’m learning to cultivate knowledge, plant ideals and falsify my destiny.

– No, I’m not getting old.

I begin to live who I really am.~

Suzana Pirtovsek

Tako je življenje je res dinamičen proces v katerem igramo svoje vloge, sanje, realiziramo želje, se soočamo s nepredvidljivih dogodkov, doživljamo srečo in žalost, vse to je življenje. Ali koko gledamo na to je pa je naš mindset ki je plod naučene vzgoje in kulturni milje v katerem smo odrasli. Kakor koli pa je čas ki ga imamo na volji v življenju pa testo iz katerega lahko naredimo vedno čudovite svaritve ki nas osrečujejo.

Cvetka Vrabič

Vaše objave res moram vedno in z veseljem prebrati.

življenje#

22. julij 2024

Konzulat v Mariboru iskreno čestita klapi Dalmari, sekciji Hrvatskog kulturnog društva v Mariboru, za uspješan nastup na 58. Festivalu dalmatinskih klapa v Omišu i na osvajanju dviju nagrada; drugo mjesto po ocjeni strukovne komisije i drugo mjesto po ocjeni publike!

Hrvatska zajednica u Mariboru se ponosi Vašim uspjesima!

Prof. dr. Šime Ivanjko, počasni konzul RH u Mariboru

čestitke#

23. julij 2024

V svoji poklicni praksi kot pravnik, zlasti pa na področju zavarovalništva, sem večkrat opozarjal pristojne organe na določene nepravilne pristope, predvsem na napačno uporabo pravne ali zavarovalne terminologije in na nepravilno dojemanje določenih pravnih razmerij.

Na takšna opozorila najpogosteje ni bilo nobene reakcije ali pa nasprotovanje.

Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj, kar me je presenetilo. IZOP- Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru me je prosil, da obrazložim določeno pravno problematiko na področju zavarovanja odgovornosti članov organa vodenja in nadzora, kjer gre dejansko za komplicirano pravno zavarovalno področje. Že več let je določena oblastna strokovna institucija dajala strokovna mnenja, ki jih je bilo mogoče različno razlagati, kar je imelo za posledico tudi različno plačilo dohodnine, bodisi na škodo davčnega zavezanca ali pa države.

Mojo razlago je inštitut posredoval pristojnemu ministrstvu, ki je dejansko ugotovilo, da gre za možnost napačne razlage in je pristopilo k popravljanju svojih navodil.

Ob tem pa sem bil zelo vesel in prijetno presenečen, da se je ministrstvo zahvalilo na koncu svoje razlage in priznanja napake v njihovih navodilih in določenega dojemanja posebnosti zavarovanja, ki so ga napačno razlagali. Ob tem naj omenim, da so zavarovalnice na področju omenjenega zavarovanja prevzele ameriški sistem njegovega izvajanja, ki je v nasprotju z evropskim klasičnim pristopom in v škodo zavarovancev.

Zahvale za opozorilo v dopisu št. 0920-10621/2024-2 s strani strokovnjakov visokega oblastnega organa v praksi res nismo navajeni, in sem bil tako presenečen, da to pozitivno spremembo objavljam na družbenem omrežju. Upam, da bodo tudi drugi državni organi sledili tej dobri praksi.

Nevena Tea Gorjup

Moj poklon in upam, da bo še kakšno pravno mnenje spremenilo izano navodilo upravnih organov.

Metka Penko Natlačen

Cestitke, njim pa pohvale!

pravo#

25. julij 2024

Sprejetje moje prve knjige razmišljanj »Pravo je več kot pravo«, ki jo je izdala Pravna fakulteta UNI v Mariboru ob mojem odhodu v pokoj, me je spodbudilo, da nadaljujem s tovrstnimi objavami. Tako je nastala druga monografija “Aforizmi in razmišljanja”, ki jo je izdala Založba Univerze v Mariboru 2020, in se nanaša na razmišljanja o pravnikih in študiju prava.

Tretja knjiga je dokumentirana monografija o hudi namerno storjeni pravni napaki, ki se v sodobni državi nikakor ne bi smela zgoditi. Gre za monografijo: «Zakaj ste nas kaznovali«, ki jo je izdal Kulturni center v Mariboru leta 2021, v kateri sem ugotovil, da so poslanci Državnega zbora RS leta 1999 bili zavedeni, ko so na nujni seji glasovali o Zakonu o finančnem poslovanju podjetij z bistveno drugačno vsebino, kot sem jo osebno pripravil po naročilu takratnega Ministrstva za drobno gospodarstvo. Osnutek mojega zakona je imel namen varovati mala družinska podjetja pred dominacijo in zlorabami velikih gospodarskih, zlasti državnih podjetij. Namesto vsebine o varstvu malih podjetij je določena struktura v okviru Sodniškega društva, ob pomoči Ministrstva za finance, posredovala poslancem vsebino, o kateri so glasovali in na podlagi katere je, namesto pomoči in varstva malih podjetij, tisoče gospodarskih subjektov bilo izbrisanih iz sodnega registra, ne da bi se uredila vsa razmerja ob prenehanju pravnih oseb. Obveznosti izbrisanih družb pa so bile prenesene ex lege na ustanovitelje družb. Vsebina te monografije in napake so predmet obravnavanja EVROPSKE KOMISIJE GENERALNEGA DIREKTORATA ZA PRAVOSODJE IN POTROŠNIKE, direktorat A: Pravosodne politike, Enota A.3: Pravo gospodarskih družb.

Posebej pa sem vesel, da bo Založba Univerze Alma Mater Europaea v Mariboru letos jeseni objavila mojo 4. monografijo z naslovom »Srečanja s starostjo«, v redakciji zasl. prof. dr. Jane Goriup, predstojnice Katedre za gerontologijo, kot intimno razmišljanje človeka, ki je s presenečenjem ugotovil, da je nekega neznanega dne vstopil na pot starosti …

Metka Penko Natlačen

Poznam jo, to knjigico. Počaščena sem, da sem jo bila prejela s posvetilom neposredno iz njegovih rok. Čudivito in zabavno, pa tudi hudomušno branje za pravnike in nepravnike.

Sonja Vengar

Kot vedno, branje njegovih del g. profesorja bo užitek!

Jana Goriup

…in kmalu bo luč sveta zgledala še ena. Enkratna, zanimiva, dražestna….Vredna branja! Res bo poseben užitek.

pravo#

29. julij 2024

V razmerju do prejšnjih generacij smo mi srečna generacija, glede na to, da imamo bistveno več materialnih dobrin kot naši predniki. Potem pa se pojavlja dvoje vprašanj: smo zato srečnejši in ali nimamo preveč tega, česar ne potrebujemo, in premalo tega, kar resnično potrebujemo? To se ne nanaša samo na materialne dobrine temveč druge vidike življenja, kot so odnosi, čas ali izkušnje. Vsi poznamo teror izbire, kadar stojimo pred omaro, polno oblek, in se moramo odločiti, kaj bomo danes oblekli … V restavraciji s težavo izbiramo, kaj naj bi naročili, če pa je pred nami lista čudovitih jedi. A razlog za to ni pomanjkanje izbire temveč preveč izbire. Včasih se preprosto ujamemo v potrošniško miselnost in kupujemo stvari, ki nam ne prinašajo resnične koristi ali zadovoljstva. Pogosto se ne zavedamo svojih potreb in se ne osredotočamo na tisto, kar nam je resnično pomembno.

Če se poglobimo v to vprašanje, ugotavljamo, čeprav si tega ne želimo priznati, da nas to resnično ne osrečuje. Konzum in luksuz nas ne moreta trajno osrečevati. Če kupimo nepotrebno stvar, nas to sicer osreči za kratek trenutek, vendar se hitro spremeni v občutek normalnosti in vsakdanjosti in nas sčasoma začne celo motiti oziroma obremenjevati, ker izgubljamo čas in tisto, kar nas osrečuje kot najvrednejša življenjska vrednota, za nepomembne stvari v življenju.

V življenjskem hitenju pozabljamo na to, kaj je res najbolj pomembno za občutek notranje sreče in posegamo po zadovoljstvih, ki nas sicer trenutno osrečujejo, s tem da pozabimo in se izognemo premisleku o tem, kaj nas resnično osrečuje. Zato se nam poraja občutek, da živimo drugače, kot bi si dejansko želeli. Čutimo, da so naša življenjska pričakovanja iz otroštva in mladosti bila drugačna in se nam zdi, da iščemo izgubljeno srečo …, vendar na napačni poti potrošništva …

Suzana Pirtovsek

Še kako res drži.

Hoh Ing

Vaš stavek iz teksta “sreča”. Imamo prveč tega (materialnega) kar ne potrebujemo in premalo ostalega, bolj pomembnega za srečo. Najmanj polovico svetovne produkcije človek ne potrebuje. S tem samo smetimo naš planet in se zastrupljamo v tej rasti nepotrebne “proizvodnje”

Inge Markoli

Drži kot pribito!

etika#