17. januar 2022

Ob dvajseti obletnici Akademije pravnih znanosti Hrvatske sem prispeval tudi moj zapis o uspešnem članstvu in povezovanju slovenske in hrvaške pravne znanosti. Ponosen sem, da so hrvaški kolegi prepoznali moje poklicno delo, čeprav se ukvarjam primarno s slovenskim pravom.

Branko Damjanovič

Čestitke! Sem mnenja, da smo oboji drug drugemu naravni zavezniki in to je veliko več kot partner ali strateški zaveznik v trenutku/obdobju.

Simona Ivanjko

Res lepo priznanje! Bravo oci! Vedno si rekel, da je svet brezmejen…kot vedno imas in si imel prav…sami si delamo meje…brez potrebno!

Lara Mehle

Dragi Šime! Nije prvi put, da dobiješ priznanje, ali svaka pohvala, svaki lijep gest upućen nama , izaziva posebnu radost, kao da smo dobili nesto željeno prvi put. Odmah to pokrene nove emocije i snagu za nova djelovanja.

Zaista si neumoran, sa jednim radoznalim duhom, što me izuzetno raduje…..i želim ti još puno dobrog zdravlja ,radosti i uspjeha !!…. /pa može još i koje priznanje…../ Volimo te mi iz Bosne..Tvoji Milan, Dean i Larissa

#povezovanje, #Hrvaška, #Slovenija, #pravna znanost

16. januar 2022

Te dneve ocenjujem več kot sto esejev, ki jih pišejo študenti Fakultete Doba iz Slovenije, Hrvaške in Srbije kot sestavni del izpita iz predmeta pravo, etika, morala in družbena odgovornost. Vsebina eseja je razmišljanje o pravu, etiki in morali v podjetništvu. Zanimiva tema in zlasti me navdušujejo izvirna razmišljanja študentov, ki jih posebej cenim in zapisujem. Vesel sem mladih, ki se ne zadovoljujejo z idejo, da je podjetništvo namenjeno le ustvarjanju dobička. Zavedajo se, da obstojijo tudi druge vrednote, ki nudijo smisel življenja izven materialnega sveta.

Pravkar sem prebral esej študenta – delavca hrvaške zavarovalnice Grawe d. d., naslednice Prima, d. d. v Zagrebu, ki je bila ustanovljena kot podružnica Prima zavarovalnice v Mariboru leta 1990. Ob osamosvojitvi Hrvaške podružnica ni več mogla poslovati in smo jo v teku 1992 – 1993 preoblikovali v samostojno zavarovalnico. Bil sem njen pobudnik in soustanovitelj.

Nastopile so težave z dovoljenjem za poslovanje in imenovanjem predsednika uprave. Takrat sem večkrat obiskal Ministrstvo za finance zaradi dovoljenja. Bilo je veliko odpora in noben kandidat ni dobil soglasja za predsednika uprave – direktorja. Na enem zadnjih razgovorov sem vprašal, ali bi jaz dobil dovoljenje za direktorja in minister Jozo Martinović je odgovoril: »Takoj jutri – prijavite se!«

To funkcijo sem opravljal leto in pol kar iz Maribora. V sosednji hiši ob našem poslovnem sedežu je bila ljudska kuhinja in dolga vrsta ljudi, ki so čakali na hrano. Bila je vojna in bili so težki časi. Spomnim se, da sem takrat kot prvo odločitev podpisal dokaj visok znesek denarja za pomoč za prehrano ljudi.

Leta 1995 sem bil kot predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji na Brionih v delegaciji hrvaške diaspore in mi je predsednik Republike Hrvaške dr. Franjo Tuđman ob srečanju pripomnil: » A vi iz Slovenije utemeljujete osiguravajuća društva u Hrvatskoj?«

Še danes ne vem ali je to bila pohvala ali kritika. Vem pa, da danes Grawe d. d. zaposluje okoli 800 delavcev in da je uspešna v izvirnosti metod dela.

Aljaz Ekart

Veliko strokovnjakov nas je solalo v življenju, nikoli se nisem ukvarjal z njihovimi diplomami, sem pa vedno videl kdo nas poucuje z dušo in srcem in nam res iz srca predaja vso znanje, ki ga ima da nam bo pomagalo v življenju in pri delu, ki ga bomo opravljali in g Šime Ivanjko je zagotovo en takih velikih strokovnjakov z dušo in srcem in ravno zato ga se danes po 30 letih študija cenim in spoštujem z vsem srcem in sem mu hvaležen za vse znanje, izkušnje in nasvete, ki nam jih je v času študija predal…

Ana Lončar

Sjećam se Prima osiguranja u Hrvatskoj. Čak sam jedno kratki vrijeme radila kao agent za to osiguranje.., ali kako ste sami rekli rat je sve promijenio, a i podazrivost zbog prevara koje su provodila neka austrijska društva, kada su naši ljudi ostali bez mnogo novaca. Pretpostavljam da Vam je predsjednik Tuđman zapravo dao kompliment, obzirom da je to za nas u Hrvatskoj bilo nešto novo, a možda je bio malo iznenađen što Vi u Sloveniji zastupate Hrvatsku u tom društvu, koje je zahvaljujući Vama preživjelo, mada pod drugim imenom

#pravo, #etika, #morala, #družbena odgovornost, #študij

15. januar 2022

Na IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru se obračajo mnogi družbeniki nasilno izbrisanih gospodarskih družb v obdobju med letoma 1999 – 2008, ki imajo pravico na podlagi novega Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) uveljavljati delno odškodnino za opravljena plačila dolgov izbrisane družbe ali pa zahtevati, da država prevzame odplačilo njihovih dolgov, ki jih še plačujejo. Vloge je treba posredovati Državnemu odvetništvu v Ljubljani ali njihovim zunanjim enotam ob predložitvi potrebne dokumentacije.

Na dopis Uradu predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru z vprašanjem, kako lahko družbeniki pridobijo potrebno dokumentacijo iz arhiva sodišča oziroma sodnega registra za izbrise za omenjeno obdobje, smo dobili naslednji pozitiven odgovor, iz katerega je razvidno, da:

1. družbenik ali njegov pooblaščenec lahko pridobi potrebno dokumentacijo o izbrisu njegove družbe v arhivu sodišča, tako da:

2. vloži pisno vlogo, iz katere je razvidno, kaj potrebujejo in zakaj;

3. v vlogi navede firmo, za katero potrebujejo podatke;

4. vlogo pošlje po pošti na naslov: Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor ali na elektronski naslov: srg.ozmb@sodisce.si;

5. po sprejemu vloge sodišče dostavi vlagatelju vloge taksni nalog za plačilo fotokopij listin, katere se zahtevajo;

6. ko sodišče prejme potrdilo o plačilu takse, vlagatelju pošlje zahtevane fotokopirane dokumente.

V vlogi je treba navesti svoje podatke (ime in priimek, EMŠO, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče vlagatelja zahteve, če je tujec pa osebno ime, datum in kraj rojstva oziroma EMŠO, če mu je ta dodeljena, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter podatke o državljanstvu) in dokumente, ki so potrebni za vložitev zahteve Državnemu odvetništvu, zlasti pa:

– sklep o izbrisu družbe,

– sodno odločbo o ugotavljanju aktivnega družbenika (če je to ugotavljalo sodišče),

– vse sodne listine, če je bil voden sodni postopek v zvezi s plačilom obveznosti izbrisane družbe (dokumentacija o izvršbi, dražbi in drugo. Navajanje teh dokumentov je nujno zaradi sodne takse za kopiranje).

Posebej je treba zahtevati kopijo pooblastila odvetniku, če je le-ta sodeloval v sodnem postopku. Če bo Državno odvetništvo potrebovalo še dodatne listine, bo v tem primeru treba ponovno zahtevati dodatno dokumentacijo po enakem postopku.

Ta postopek pridobivanja podatkov iz sodnega arhiva je enak pri vseh sodiščih.

Podrobnejše informacije in pomoč pri uveljavljanju odškodnine ali prevzemu dolga s strani države lahko dobite na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru, Trg svobode 3. tel. +386(0)41705417

HTTPS://ZAVAROVANJE-OSIGURANJE.EU, e-post; institut@zavarovanje-osiguranje.eu

Da bi lahko več zvedeli o problematiki izbrisanih pravnih oseb, lahko naročite knjigi: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, in Odprava krivic zaradi izbrisanih družb (v pripravi).

#zavarovalništvo, #izbrisane družbe, #pravo, #zakonodaja

14. januar 2022

V današnjem časopisu Pravna praksa št. 1-2/22 je prof. dr. Jernej Letnar Černič objavil svoj pogled na mojo knjigo “Zakaj ste nas kaznovali”, ki je bila objavljena oktobra 2021, kot podpora k prizadevanju oškodovanih družbenikov izbrisanih družb v obdobju 1999 – 2011. Knjiga je izzvala precej zanimanja v javnosti, saj je v njej opisan sporni postopek sprejetja Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999, ki je omogočil posameznikom, ki so bili upniki izbrisanih družb, da posežejo po osebnem premoženju družbenikov oziroma delničarjev.

Gre za slovenski izum plenjenja zasebnega premoženja, kakršnega ne pozna nobena druga država. Zakonodajalec se je zavedal škodljivosti omenjenega zakona in je poskušal v letih 2007, 2011 in 2018 odpraviti njegove škodljive posledice za družbenike oziroma delničarje izbrisanih družb.

Omenjena knjiga je, po mnenju avtorja današnjega zapisa, »dobrodošel prispevek k razumevanju tranzicije slovenskega gospodarstva iz državnega v tržno«. Knjiga je tudi »pričevanje o dolgoletnem prizadevanju avtorja v imenu številnih običajnih ljudi v boju z mlini na veter«.

Knjiga je nedvomno prispevala k sprejetju Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008, na podlagi katerega oškodovani družbeniki lahko uveljavljajo delno odškodnino od države, vendar …?

Pri izdelavi teksta zakona sem osebno sodeloval, vendar sem prisiljen odreči se svojega prispevka, saj je tekst predloga zakona, ki ga je vložil Državni svet v zakonodajnem postopku, toliko spremenjen z amandmaji poslancev v Državnem zboru, da je namen zakona izničen in daleč od tega, kar je bilo predlagano, seveda na škodo družbenikov izbrisanih družb.

Tukaj bom omenil le dve nesprejemljivi spremembi z amandmaji: izključitev iz pravice do odškodnine družbenikov izbrisanih družb v obdobju od 15. januarja 2008 do 17. novembra 2011 ter sprememba v 5. členu zakona (ki je ne bi napisal niti študent drugega letnika študija prava), ki izključuje družbenike iz pravice do odškodnine, če so imeli v POSTOPKU IZBRISA DRUŽBE POOBLAŠČENEGA ODVETNIKA (glejte drugo alinejo prvega odstavka 5. člena omenjenega Zakona o odpravi krivic … (Uradni list RS, št. 186/21).

O tem drugem kaznovanju običajnih ljudi pišem v drugi knjigi, ki bo objavljena v februarju 2022.

Borba z mlini na veter vstopa že v 23. leto (sic!). Lep pozdrav.

#knjiga, #zakonodaja, #pravo, #izbrisane družbe

12. januar 2022

V Franciji je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek upravičencev iz življenjskega zavarovanja očeta, ki je umrl zaradi posledic cepljenja proti covidu-19. V obrazložitvi svoje sodbe se sodišče sklicuje na določbo v zavarovalnih pogojih, ki izključuje kritje smrti, ki je povezana z nepreverjenimi metodami zdravljenja. Po mnenju sodišča je cepljenje proti covidu-19 nepreverjena metoda in dodaja, da je pokojnik vedel, da gre za cepljenje s cepivom, ki še vedno spada v nepreverjena zdravila. Sodišče se tudi sklicuje, da cepljenje ni obvezno.

V splošnih pogojih za življenjsko zavarovanje slovenskih zavarovalnic ni najti tako izrecne izključitvene klavzule, kot je to v Franciji, vendar je v slovenskih pogojih govora o izključitvi kritičnih bolezni, ki se povezujejo s HIV.

Da ne bi v Sloveniji zavarovanci življenjskega zavarovanja živeli v negotovosti glede izključitve izplačila zavarovalne vsote v podobnih primerih (možna je razlaga, da gre pri cepljenju za »kritično bolezen« oziroma nepreverjeno zdravljenje), bi bilo primerno, da zavarovalnice javno podprejo cepljenje z izjavo, da so morebitne posledice cepljenja in zdravljenja covida-19 krite z življenjskim zavarovanjem. Primer razmišljanja francoskega sodišča je nevaren z vidika oviranja splošnega prizadevanja, da bi s cepljenjem preprečili širjenje okužbe.

#zavarovalništvo, #cepljenje

11. januar 2022

Na IZOP – Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru vsak dan prejemamo prošnje za svetovanje prizadetim družbenikom izbrisanih družb v obdobju 1999 – 2008 v skladu z novo sprejetim Zakonom o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR). Država je končno po 22 letih priznala, da je sprejetje Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) bila huda pravna napaka, ki je oškodovala deset tisoče družbenikov praviloma v družinskih podjetjih.

IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru je od svoje ustanovitve aktivno sodeloval pri pripravi vseh dosedanjih poskusov odprave posledic tega zakona. Bil je uspešen zlasti 2011. leta pri odpravi tega zakona za bodoče izbrise družb. Z ZOKIPOSR pa je podana možnost, da oškodovani družbeniki uveljavljajo delno odškodnino za škodo, ki jim je bila povzročena na način in po postopku, ki ga ne pozna nobena država.

Kako so bili upniki, ki so dobili 1999. leta kot darilo države na podlagi ZFPPod, vztrajni pri uveljavljanju poplačila svojega darila, dokazuje vloga oškodovanca NN, ki se je obrnil na IZOP.

Oškodovanec NN, kateremu je bila družba izbrisana leta 2000, je zaprosil IZOP za pomoč, ker je dobil pred dnevi sklep o izvršbi za plačilo obveznosti njegove izbrisane družbe iz 1996. leta.

Naj takoj pojasnim, da je sklep pravno pravilen in v skladu z zakonom ter ga ni mogoče ovreči s kakršnim koli pravnim sredstvom.

Obveznost je bila iztožena zoper družbo že ob koncu 1999. leta, vendar družba ni imela sredstev za plačilo, družbenik pa ni bil dolžan plačati dolgov družbe d.o.o. Leta 1999 je bil sprejet ZFPPod, na podlagi katerega je bila njegova družba izbrisana in z izbrisom je prešel dolg družbe ex lege na družbenika, kar je v nasprotju z vsemi korporacijskimi standardi. Prehod dolga bi bil mogoč samo na podlagi sodne odločbe o spregledu pravne osebnosti, kar pa ni bil slučaj.

Upnik je dobil takrat podatek v oglasnem delu Uradnega lista, da je družbenik po ZFPPod postal dolžnik omenjene obveznosti izbrisane družbe. Takoj je vložil predlog za izvršbo (obveznost iz sodbe zoper družbo iz 1999. leta je po zakonu prešla na družbenika kot univerzalnega naslednika, kot je razlagalo Ustavno sodišče.)

Ker prva izvršba ni bila uspešna, je vlagal vsakih nekaj let nove predloge, tako da njegova terjatev ni zastarala vse do decembra 2021, s katerim je sedaj podaljšana obveznost družbenika ponovno za deset let. (Po zakonu upnik vedno z vsakim novim predlogom za izvršbo podaljšuje zastaralni rok za deset let.)

(Da gre za resnični primer, navajam le št. sklepa o izvršbi 3190 I 2092/2020 z dne 8. 10. 2020 Okrajnega sodišča v …)

Po dosedanjih ugotovitvah bo ta družbenik uspel doseči, da bo država plačala to obveznost na podlagi prevzema dolga v skladu z možnostjo, ki jo ponuja ZOKIPOSR, čeprav družbenika čakajo še pravni zapleti, o čemer bom poročal enkrat pozneje.

Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po ZOKIPOSR je zelo zapleteno in negotovo zaradi spornih določb, ki so bile vnesene v zakonski tekst z amandmaji v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru.

Janez Mohorič

Kdor je spremljal prizadevanja za sprejem zakona o popravi krivic,… je danes najmanj kar je – razočaran. Zakaj tako drastičen poseg z amandmaji v predlog zakona katerega je pripravil DS vedo verjetno samo tisti, ki imajo moč in cilj, da se dokaže, da je bil ZFPP leta 1999 sprejemljiv in neoporečen. Zanimivo je da večina vrhunskih pravnikov , tudi večina nekdanjih ustavnih sodnikov, priznava da je bilo z ZFPP nekaj hudo narobe, tudi velika večina ostalih eminentnih pravnikov se zaveda napake ki je bila storjena, je pa – lahko rečemo lobistična skupina ki je pripravljena da naredi vse da se njeno delo pri pripravi predloga ZFPP ne bi omadeževalo, neverjetno kako gredo dobesedno preko trupel – oškodovancev, ne priznati za vsako ceno. Je to strah pred očitki strokovnosti, je strah pred izgubo moči… Pravniki naj bi spoštovali pravna načela etike, morale… Nekaj pa vseeno moramo vedeti, vsaka napaka, vsak zakon ki ima znake kršitve človekovih pravic se prej ali slej prizna in popravi, tako bo tudi v tem primeru, saj je država le priznala napako, z amandmaji je sicer popolnoma spremenila koncept zakona o popravi krivic – ZOKIPOSR, ja žalostno je da se morajo državljani boriti z vsemogočno državo oz. proti lobijem, ki odgovorne v državi prepričajo v kršitve naše Ustave in EU prava…

#zavarovalništvo, #izbrisane družbe, #pravo, #zakonodaja

11. januar 2022

Konzulat Republike Hrvatske v Mariboru čestita spoštovani kolegici Helgi Rudorfer na imenovanju za častno konzulko Republike Avstrije v Mariboru. Funkcijo je prevzela včeraj v prostorih zavarovalnice Grawe v Mariboru Gregorčičeva 39. Kolegica Rudorfer je članica uprave zavarovalnice Grawe d.d., ki je bila kot Prima, zavarovalnica d.d v Mariboru ustanovljena pred 32. leti kot prva zasebna zavarovalnica ne samo v Sloveniji oziroma v bivši Jugoslaviji temveč kot prva v socialističnih državah nasploh. Tega se posebej veselim kot pobudnik in njen soustanovitelj.

Spoštovani kolegici Helgi Rudorfer želim uspešno delo in veliko skupnega sodelovanja v slovenskem in zlasti v mariborskem zboru častnih konzulov.

Dosedanjemu konzulu Republike Avstrije mag. Jožetu Protnerju se zahvaljujem za dosedanje sodelovanje in prijateljstvo.

Prof. em.dr.sc. Šime Ivanjko, častni konzul Republike Hrvatske v Mariboru.

Bojan Nedoh

Čestitam gospa Helga Rudorfer, želim ti uspešno delo. Bravooo

Helga Rudorfer

Spoštovani gospod prof. Ivanjko, najlepša hvala za tako lepe besede in dobrodošlico med častnimi konzuli! Veselim se sodelovanja z vami! Z velikim spoštovanjem! Helga Rudorfer

#konzulat

1. januar 2022

Konzulat u Mariboru, želi državljanima Republike Hrvatske, koji žive u Republici Sloveniji i prijateljima sretnu 2022. godinu uz posebnu želju, da bi se konačno ove godine mogli zahvaliti svima, koji su na prijateljskoj granici “čuvali jednih od drugih” i osjetiti fantastično lijep suživot među prijateljima bez granica.

Srdačan pozdrav svima u 2022 i sve dobro.

Počasni / častni konzul

Prof.em. dr.sc. Šime Ivanjko

#konzulat, #novo leto

2. januar 2025

Začetek leta je idealen čas za razmislek o tem, kako uskladiti naše življenje z našim naravnim ritmom, namesto da slepo sledimo zahtevam družbe performansa in pričakovanju drugih. Novo leto prinaša priložnost, da si postavimo cilje in sklenemo odločitve, ki temeljijo na naših resničnih potrebah, vrednotah in željah. Živimo v družbi performansa, kar pomeni, da je sodobni svet usmerjen k stalnemu doseganju rezultatov, produktivnosti in uspešnosti. Pri svojih nalogah smo prisiljeni biti nenehno aktivni in energični. Samokritičnost, skrbi, sram in strahovi si podajajo roke in neprenehoma krožijo po glavi, ker je vedno prisotna misel, da ne bi česa zamudili ali opustili.

V takšni družbi pogosto ocenjujemo sami sebe in drugi nas oziroma mi druge na podlagi učinkovitosti, delovnih dosežkov in zunanjih meril uspeha. To ustvarja pritisk, da smo ves čas aktivni, motivirani in energični, ne glede na naše dejansko počutje ali potrebe in ne glede na našo starost. To je v nasprotju z našim naravnim ritmom, ki vključuje menjavanje obdobij aktivnosti in počitka zaradi potrebe po regeneraciji telesa in duha. Imamo občutek nezadostnosti, da nikoli ne naredimo dovolj. V osnovi izgubljamo stik z lastnimi potrebami na področju čustvenih, socialnih in duhovnih vidikov življenja.

Razumevanje nasprotja med družbo performansa in našim naravnim ritmom je ključno za ohranjanje zdravja, notranjega zadovoljstva in avtentičnosti.

Preoblikovanje življenja v bolj zavesten in uravnotežen pristop zahteva postopne spremembe v razmišljanju, navadah in vrednotah. To pomeni, da se osredotočimo na kakovost življenja, namesto na nenehen pritisk po dosežkih ali izpolnjevanju družbenih pričakovanj. Zavedanje trenutka nam pomaga zmanjšati tesnobo glede prihodnosti in obžalovanja glede preteklosti. Jasno je treba opredeliti naše prioritete po vrednotah (npr. družina, zdravje, ustvarjalnost, odnosi …?). Določiti si je treba, kdaj je čas za delo in kdaj za zasebno življenje, ter se teh meja držati brez izjem. Opustiti perfekcionizem. Sprejeti omejitve, ki so povezane z zdravstvenim stanjem, izobraženostjo, starostjo idr.

Naj bo novo leto priložnost, da se oddaljimo od prekomernega družbenega pritiska in iščemo večjo harmonijo s samim seboj. Zavedanje, da smo del narave in da potrebujemo čas za regeneracijo, je prvi korak k bolj uravnoteženemu življenju.

Tukaj ne gre za t. i. novoletne sklepe, ki se običajno ne uresničijo, ker so pogosto preveč ambiciozni, splošni ali nimajo jasnega načrta, kako jih doseči. Treba se je osredotočiti na tiste sklepe, ki nam resnično veliko pomenijo in jih povezujemo z vrednotami v življenju.

Jasna Vodnik Uršič

Se popolnoma strinjam z vami. Za lepo preživet dan res ne rabimo žaklja denarja, ko dojamemo, da je že en sprehod v naravi lahko čudovit.

Dragica Bacani

Črke na papirju in zaobljube vse prenesejo!

Resnično živeti pa ni tako enostavno!

Če bi upoštevali,

ne delaj drugemu tisto,

kar ne želiš,

da drugi dela tebi,

bi bilo malo drugače !

#življenje

18. januar 2025

Pred dnevi sem slučajno bil na srečanju z »visoko politično osebnostjo«. Ko je ta oseba vstopila v dvorano ob spremstvu organizatorja protokola, smo vsi spontano vstali. Vprašal sem se, zakaj smo avtomatično vstali? Ali je res politik tako pomembna oseba in večvredna od vseh drugih?

Ob takih dogodkih se mi pogosto vsiljuje razmišljanje, ali nismo vsi ljudje vrednostno enaki in zakaj so nekateri večvredni?

O tem sem se pogosto pogovarjal tudi s študenti v zvezi s pravnim vprašanjem ločevanja načela enakopravnosti in enakovrednosti ljudi. Pri tem je bila praviloma razprava iniciirana z znanim stavkom: „Vi, moji ubogi prijatelji, ste mi enaki po naravi in šibkejši od mene le zaradi razlike v bogastvu«, ki ga je zapisal grof Chesterfield v Pismih svojemu sinu pred približno tristo leti.

Pravniki se mnogokrat srečujemo z vprašanjem enakopravnosti med ljudmi in smo na to vsaj formalno pozorni.

O neenakovrednosti pa ne razmišljmo, čeprav jo čutimo v družbi in ima pogosto posledice pri kršitvah enakopravnosti. Enakopravnost pomeni, da imamo vsi ljudje enake pravice in dolžnosti, ne glede na spol, raso, narodnost, vero, premoženjski status ali druge osebne okoliščine. To je pravni in družbeni koncept, ki temelji na lastnostih in enakih možnostih za vse. O enakopravnosti se veliko govori, in je kot načelo zapisana v ustavi, vendar se v praksi velikokrat ne spoštuje.

O enakovrednosti pa ne najdemo pravnih pravil, vendar se v praksi z njo srečujemo na vsakem koraku in povzroča težave v medsebojnih razmerjih.

Enakovrednost se nanaša na vrednost posameznika kot osebe. V filozofskem smislu je vsak človek enakovreden kot bitje s svojo lastno vrednostjo, dostojanstvom in edinstvenostjo. Vendar pa se v družbenem ali ekonomskem kontekstu vrednost posameznika pogosto meri glede na uspeh, sposobnosti, uspeh v družbi in podobno. Vrednost ljudi kot posameznikov je lahko subjektivno ocenjena različno – glede na njihove sposobnosti, talent, dosežke, materialni položaj … ali številne druge dejavnike.

Problem različnega vrednotenja ljudi pogosto postane opravičenje za diskriminacijo ali kršenje načela enakopravnosti. Vsak človek ima svojo edinstveno vrednost, ki ni odvisna od zunanjih meril, katerim okolje posveča pozornost., kar nakazuje tudicitirani stavek Chesterfielda. Čeprav se ljudje razlikujemo v sposobnostih, dosežkih, vlogah in številnih drugih atributih, tega ne smemo upoštevati kot osnovne človeške vrednosti.

Zanimivi so kriteriji, na podlagi katerih se vrednotijo določene skupine ljudi. Kriteriji, sicer, niso znanstveni, vendar so uporabni v praksi. Poznamo dva načina vrednotenja ljudi; na podlagi velikosti žogice pri igri in mesta kjer je napisano ime posameznika.

Tisti, ki pri igri uporabljajo manjšo žogico so več vredni od tisti, ki igrajo z veliko žogo. Vsi igramo nogomet z veliko žogo. Več vredni igrajo tenis. Tisti, ki se cenijo kot največ vredni v družbi pa igrajo golf.

Glede imena pa velja pravilo, da so tisti katerih ime je napisano na njihovi delovni obleki delavci, ki opravljajo preprosta dela. Večvredni so tisti katerih ime napisano na njihovi delovni mizi. Še bolj vredni pa so tisti katerih ime je napisano na vratih sobe v kateri delajo. Najvrednejši v naši družbi pa so tisti katerih ime se vsakodnevno ponavlja na televizijske ekranih.

Moj znanec, upokojenec, me je vprašal, kako pa se vrednotijo upokojenci, katerih imena se nikjer na pojavljajo, še manj pa se igrajo igre z žogami…

Na to pa nisem znal odgovoriti…

Jasna Vodnik Uršič

Mislim, da bi se dalo o tem zelo dolgo razpravljati. Sama sem mnenja, da smo vsi enakovredni in morali bi biti tudi enakopravni…..

Barbara Bračič

Moje mnenje je, da smo ljudje enakovredni. Ni pomembno delo, ki ga opravljamo, funkcija, ki jo zasedamo, ime, s katerim se predstavljamo in je ” nekje zapisano” ali pa ne. Vsi smo tukaj z določenim namenom.

Kot primer pa tole:

Veste, če ne bi bilo ljudi, ki odvažajo vso svinjarijo, ki jo ustvarjamo vsi ljudje in “vsi pomembneži “, ki mislijo, da so več vredni, bi se tudi oni zadušili v svojih lastni svinjariji. Torej smo vsi pomembni! Inteligentni ljudje (doktorati nimajo nič z inteligenco) to vedo in se tako, kot je prav, tudi vedejo v družbi drugih!

Brane Terglav

In kdo je bil ta pomembnež? Te, ki jih gledamo sedaj tudi pogledam ne, kaj šele da se jim klanjam. Sicer pa je to v človeški naravi. Nekateri bi bili radi nad drugimi s tem, da se jim klanjajo in so častiželni. Najhujši na svetu pa so tisti, ki po Abrahamovi zavezi verjamejo, da lahko vladajo drugim. In ti so vzrok vseh težav, ki jih imamo.

Tone Potocnik

Vsak od nas lahko postavi sam na svoje mesto sočloveka s svojim vedenjem in reakcijo.Nobenemu se ni potrebno udi njati in vsak od nas se naj potrudi,da hodi pokončno. Vecvrednostni kompleks je samo v glavah po duhu in srcu revnih ljudi. Sicer pa moji dobri prijatelji iz Avstrije pravijo in s tem se globoko strinjam…spoštovanje si je potrebno zaslužiti s pravimi dejanji.Zato sam zeli redko naslavljam ljudi s spoštovani,ker bi sicer razvrednotil pomen te plemenite besede.

Darko Fras

S tem, da se vstanemo, ko pride oseba v prostor ali na prizorišče, je po mojem mnenju to dokaz spoštovanja in ne manjvrednosti. Spoštovanja do funkcije ali položaja, lahko tudi priznanja ob kakšnem dosežku, športnem, kulturnem, gospodarskem in podobno… S tujko temu rečejo “standing ovation”. Če bi bili manj vredni bi morali poklekniti, ne vstati… Tega spoštovanja je vsak dan manj. Tudi zato, ker osebe, ki opravljajo te funkcije, z svojim vedenjem zapravijo ta ugled. Sicer pa menim, da je potrebno biti zelo previden s to enakovrednostjo, ker danes je to že prešlo v drugo skrajnost. Enakovrednost je lahko tudi negativna, ko posamezniki zahtevajo enak standard in status ne glede na njihov prispevek v družbi. Enakovrednost recimo v politiki spolov danes povzroča številne moralne in ideološke dileme in radikalno spreminja družbeni vrednostni sistem… Tudi to je ena perspektiva enakovrednosti… Dejstvo je, da nismo in nikoli ne bomo vsi enaki. So boljši in so slabši, so nadpovprečni in povprečni, so posebni in drugačni, so tudi omejeni in hendikepirani. Pomembno je, da se med seboj spoštujemo in da se kot družba obnašamo tako, da močnejši ščitijo šibke, uspešnejši delijo uspehe (hrano) z manj uspešnimi, izkušeni in modri pa učijo in vodijo ostale. To zmore večina živali, zakaj ne bi zmogel človek?

#enakovrednost, #etika