10. februar 2022

Razumljivo mi je, z vidika družbe, da ob določeni biološki starosti družba odvrže posameznika na svoje obrobje kot zastarelo stvar, ki ni več uporabna. To je dokaz, da ga je družba 40 ali več let obravnavala kot sredstvo za doseganje njenih ciljev. S starostjo postane njen nepotreben strošek.

Nerazumljivo pa mi je, da se posameznik v starosti s tem družbenim pristopom sprijazni in se v posledici te zavesti še sam potisne v samoizgnanstvo in si naprti razmišljanje o nesmiselnosti takšnega življenja. Izgublja samozavest in si razvija občutek neuporabnosti in nepotrebnosti.

Sprašujem se, zakaj družba in posamezniki ne sprejemamo priložnosti, ki nam jih ponuja starost, kot obdobje, v katerem se lahko uresničijo individualni in družbeni cilji z vizijo prihodnosti na podlagi socialnega kapitala, s katerim starejši razpolagamo. Namesto da bi starejše integrirali v družbo, jih želimo ločiti od celote, kar vpliva na oblikovanje negativne podobe starosti. Aktivna udeležba starejših v družbi na različnih področjih, zlasti pa njihova pozitivna življenjska naravnanost ter odprtost pri ohranjanju socialnih stikov, je temeljni pogoj za ohranjanje življenjskega zadovoljstva posameznika v starosti.

Tudi družbeno omrežje je eno od primernih sredstev, da se starejši vrnemo v aktivno družbeno okolje, kljub posmehu nekaterih … (sic!).

Ps

To razmišljanje ni povezano z govoricami o pripravljanju zakona o eutanaziji, vendar se nikoli ne ve….

Milan Robič

družba/skupnost/civilizacija tisočletja skrbi za aktivno generacijo polnih 40 let kjer vsakdo prispeva k skupnim ciljem, to je družbi, z individualnim ciljem, da odraste njegov rod in rodovi rodbine, ki bo isto skrbela za bioritem skupnosti/civilizacije za katero stojijo različne platforme/družbe urejanja medsebojnih naravnih zakonov med katere od pamtiveka sodi umik manj sposobnega in predaja prestola glave družine/skupnosti mlajšemu izzivalcu. Modri se modro umaknejo s trga aktivne politike dela da lahko dostojno skrbijo za etiko kreposti, torej za lastno podobo Gnothi seauton, ki jo v duhovni zrelosti umirijo na frekvence zveličanja, na višavo veličastnega odhoda duša onstran meje tostranstva/namena. Vloge opazovalca so namenjene barviti jeseni življenja kjer zasijemo tam kjer mladi in aktivna populacija nima možnosti, v modrosti, v etiki kreposti, v poznavanju sebe samega ker nimamo več potrebe po samodokazovanju in gradnji irealne avtoritete ki smo jo gradili 40 let namišljene skupne/družbene kariere. Jesen je čas pobiranja smetane, torej čas za prenos znanja na mladi rod, ki pa ni nikoli takšen kot bi odrasli verjeli/želeli. Duhovno so frekvence družabnih omrežij naravnane na spravo, mir in spokoj, torej uživanje v trenutku zdaj. Če se najdejo mladi sledilci tega upočasnjenega bioritma, izgubijo svojo pozicijo/vero kateri smo vsi mladi nekoč sledili ker smo verjeli da smo sposobni gore premikati. Zato mladost prenaša trpljenje skozi igro rezoniranja, starost pa se sooča z naukom o modrosti ekonomije etike kreposti Gnothi seauton skozi delo na sebi. To pa je bioritem ki ne ustreza trgu dela, kapitala in financ. ker je vse počasno – za vsako odločitev/rešitev si je treba vzeti čas. Tega pa aktualna tekma za tržne pozicije ne absorbira. Zato ima mladost in aktivna doba svojo pot/frekvenco/podobo na katero stavi. Izplen pa se meri na jesen življenja ko ostanemo praznih rok če nismo ustvarili nekaj kar je magnet za mlade poslovne voditelje. Da nas pridejo vsaj pogledati na govorniški oder. Toda večina ljudi ki je vso življenje predavala eks katedra nima aktiviranih sposobnosti motivacijskih govornikov. Izgubili so svoj glas. Nihče jih ne bi poslušal če niso pravi čas delili na pravi način pravi nauk

Franc Mihič

Revolucija podira demokracijo in zatira svoj narod!

“Dolga pot v demokracijo”, je g. Peter Kovačič Peršin naslov vašega obširnega eseja (Delo, 29.01.2022), ki bralca pritegne. Napisal ste tudi: “Zato je čas tudi v Evropi in še posebej v Sloveniji, da generacije, ki izhajajo iz včerajšnjega dne, odidejo v zgodovino. Prihodnost bodo gradile generacije, ki šele prihajajo. Nam je očitno dodeljena le vloga tranzicije. To pa je odločujoči položaj, ki trasira prihodnost, takšno ali drugačno. Prihodnji rod državotvornih državljanov Slovenije se bo moral tega zavedati.”

Ne morem verjeti, da lahko to pišete slovenskim prebivalcem, čeprav bo to mnogim, domoljubom, podobnim vam, zelo godilo in se bodo bolje počutili, saj to piše ugledna oseba piše v uglednem časopisu! Sporočate, da se naša generacija lahko umakne v zgodovino, brez da bo(mo) zanamcem kaj uporabnega zapustili, na neuporabno pa ne opozorili. Skratka molčimo in pojdimo v zgodovino, saj le tako nismo za nič odgovorni, ne za delo in ne rezultate, smo le tranzicija oz. meglica, ljudje v “transu”, ki v zgodovini ne puščajo odtisa za seboj. Za vas torej ne velja več, “zgodovina je učiteljica življenja.” Večina ali vsaj mnogi mladi vam verjamejo in se ne poglobijo v zgodovino, zato bodo mnogi zopet na novo odkrivali že odkrito toplo vodo, spoznano zmoto pa preganjali z veselim vinom. Napovedujete, da bodo šele naslednje generacije postale državotvorne in bodo skrbele za državo. Kdo vam je dodelil le vlogo neke meglene tranzicije, da potem lahko odidete v zgodovino? Mar je to vaša “zapuščina” zanamcem? Naslednje generacije bodo državotvorne, a vi in vaši privrženci naj se torej ne belijo glave, kdo bo reševal državo! V nadaljevanju je še veliko nerazumljivih stališč in potvorjene zgodovine, saj niste niti enkrat omenili naše revolucije, ki nas še vedno bremeni in nam ni v ponos, ne v čast! Dolga bo pot v demokracijo, ko na poti leži velika ovira, to je revolucija, ki je nasprotje demokracije. Revolucija podira demokracijo in zatira narod!

Franc Mihič

Dolga pot v demokracijo – Delo

Jelena Despinic

Mene pa veseli, da (kljub posmehu ) obstatajo posamezniki, ki skušajo spremeniti omenjeno matrico in osveščati tisti del družbe, ki za neupitne prispevke starejših k splošnemu dobru nimajo posluha.. sem pa hvaležna za možnost da se nekaj novega naučim, vsakič ko berem Vaše objave.

Terezija Esih

Žal je resnica spoštovani profesor.Starost človeka ni antikviteta,ki bi po letih dobivala višjo ceno in vrednoto, temveč,izgubi svojo atraktivnost in čar.Sem na nekem druženju spoznala poznanega umetnika, ki mi je v obrisih opisal enako, kot ste to storili v današnjem zapisu Vi gospod Šime Ivanjko.Vse dobro vam želim in ostanite zdravi, pa topel pozdrav.

Balažič V Iktor

V starosti nismo več delovno aktivni.V Nemčiji so pošiljali inženirje na Kitajsko da priloznosno delajo. Danes kitajski lastniki zaposlujejo za vodilne v Nemčiji svoje inženirje. V SLOVENIJI smo v večini z zasluženemi penzijami po poklicu upokojenci. Z vseživljenjskim izobraževanjem smo lahko v pomoč mladim neizkušenim strokovnjakom.

Malo za hec, upokojenski poklic se šteje kot najbolj smrtno nevaren poklic.Do konca smo mladi po srcu in se ne damo do konca življenja.

Zoran Birovljevic

Poštovani Šime VI, ja i ko zna koliko ljudi naše generacije je i te kako aktivno bez obzira na godine. To što društvo na Balkanu ne prepoznaje potencijal u nama je problem budućih generacija a bogami i dela naše koje su nam zavidele na našem znanju, entuzijazmu i etici. Ja se ne osvrćem na to radim kao da mi je 25 godina i ponosan sam na to uz svoje lično zadovoljstvo. Pozdrav iz Beograda

Jolanda Mihaela Pinterič

v večini primerov, ki jih poznam, ob določeni biološki starosti posameznik sam sebe odvrže, kot neuporaben. zakaj? ker ni dosegel modrosti, da ni človek zaradi časa, ampak je čas zaradi človeka

#družba, #starost

9. februar 2022

Okrožno sodišče v Kranju, za razliko od Okrožnega sodišča v Mariboru, zahteva od upravičencev po Zakonu o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb 1999 – 2008 poseben dokaz, da imajo pravni interes pogledati v sodne spise izpred dvajsetih let. Morajo se izkazati, da so upravičeni do odškodnine, pri čemer jim prav vpogled omogoča dokazovati svojo pravico do odškodnine. Praktično to pomeni zapiranje možnosti, da upravičenci po dvajsetih letih dobijo odškodnino.

Preberite zanimivo razmišljanje: »Nepričakovane dodatne ovire do odškodnine« na spletni strani https://zavarovanje-osiguranje.eu , kot primer odpora pravosodja, da bi upravičenci dosegli delno odškodnino za škodo, povzročeno s sprejetjem Zakona o finančnem poslovanju, sprejetem po hitrem postopku 1999. leta na pobudo in ob prizadevanju pravosodja, ki med letoma 1995 – 1999 ni izvajalo likvidacijskih in stečajnih postopkov, kot je bilo določeno v Zakonu o gospodarskih družbah. O spornem sprejetju omenjenega zakona in o 22-letnem prizadevanju, da država prizna napako, se lahko seznanite v publikaciji »Zakaj ste nas kaznovali«, Kulturni center Maribor,2021.

#zakonodaja, #pravosodje, #izbrisane družbe

8. februar 2022

Hrvati imamo zanimiv izrek, ki nam starejšim da misliti: “Star sam ali ne i ostario.”

Ta stavek lahko razlagamo na različne načine. Osebno se mi zdi zanimivo razmišljanje, ki se povezuje z naravno pasivnostjo telesnega življenja v starejših letih in z zavestjo o nujnosti dinamičnega notranjega duhovnega življenja.

Gre za prenos težišča življenja s področja zunanjosti v notranjost. Pri tem naletimo na težave, ker smo notranjost vedno zanemarjali in se nanjo spomnimo šele v zadnji tretjini življenja, ko se nam vse zdi prepozno in da se ne izplača zaspane notranjosti prebujati od začetka.

Poudarek v omenjenem izreku “vendar nisem ostarel” pove, da v starosti ne smemo izgubljati stika z našim življenjem, zlasti pa ne križem rok čakati, da se nam kaj lepega zgodi samo po sebi.

Seveda obstajajo dogodki, na katere nimamo vpliva. Če svoje življenje v starosti vodimo pasivno in tesnobno, se nam v resnici ne bo zgodilo nič dobrega.

V starosti velja maksima nujnosti, da vzpostavimo povezavo s svojim utrujenim telesom in s svojim nikoli ostarelim umom vzamemo usodo v svoje roke.

Ostati moramo notranje aktivni z zamišljenimi sprehodi skozi svojo zavest, da bi lahko prepoznali težave in učinkoviteje poiskali rešitve v danih okoliščinah, ki jih v starosti objektivno ne moremo več spreminjati.

Metka Penko Natlačen

Večkrat se ob tej obravnavi starosti in let, na kar smo ženske večinoma alergične že od mladega, vsaj jaz sem, spomnim na cudivito priliko pred leti, ko sem na konferenci o sodelovanju generacij vodila zaključni dan. Nekateri so o vsebini te povezave obeh generacij govorili kot o novem odkritju. Nekateri znani profesorji gerontologi, iz Prage in Pariza, so povedali, da je to stara vrednota, samo pozabljena. Da v velikih medgeneracijskih družinah se je harmonija med generacijami sama po sebi pretakala. In zakljucili smo s čudovitim rekom Marka Avrelija, vladarja in vojščaka, o tem, da mladost in starost nista obdobji živlenja, ampak stanje našega duha. Očaral me je ta rek in se velikokrat spomnim nanj. Stanje duha, ki je dozorel, je v vsakem obdobju naša osebna notranja harmonija. Mislim, da je to največ, česar smo lahko deležni. In da se tega veselimo, je še posebej pomembno. Ta vrednota se ni spremenila že več kot 2000 let. In je bogata, ne glede na modo obdobij. – Hvala vam za lepa razmisljanja.

#življenje, #starost

7. februar 2022

Otroci v Hrvaškem Zagorju smo zgodaj slišali za zgodovinski obstoj pračloveka v bližini Krapine. Tudi osebno se spomnim osnovnošolskih izletov na to lokacijo. Najbolj mi je ostala v spominu šala, ki pa je takrat otroci nismo sprejemali kot šalo. To je bil čas, ko je nova oblast želela med zagorsko versko ljudstvo vnesti nove ideje o nastanku človeka, ki ga ni ustvaril Bog, temveč se je »razvil iz opice«. Zagorci, šaljivci kot so, so nam otrokom govorili, da imamo Zagorci dokaz, da smo potomci pračloveka ne pa opice.

Odkar so leta 2010 v Krapini odprli sodoben Muzej Neandertalcev, ki so živeli na tem območju pred približno 130 tisoč leti (oblika človečnjaka, ki se je pojavil vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti in je izumrl pred 27.000 leti), sem tudi nekje prebral, da ima okoli 4 odstotke Evropejcev gene te vrste pračloveka.

Strokovnjaki zatrjujejo, da je sodobni čudežni človek Homo sapiens pregnal vse druge človeške vrste s svojo višje razvito inteligenco, med drugim tudi Neandertalce, čeprav je Homo sapiens dolgo časa živel drug ob drugem z različnimi vrstami bitij iz rodu Homo in zaplodil skupne potomce.

Gre za tako imenovano kognitivno revolucijo, ki je Homo sapiensu omogočila, da je osvojil zemljo in se hitreje evolviral od običajne evolucije.

Nekateri znanstveniki podpirajo tezo o represiji, po kateri naj bi Homo sapiens, ker je bil bolj spreten pri pridobivanju hrane, nasilno izločil vse druge vrste.

Sodobni Homo sapiens se danes srečuje z umetno inteligenco, ki je oziroma bo s svojim naglim razvojem bistveno bolj sposobna od sodobnega človeka in posledično je razumno pričakovati, da bo umetna inteligenca storila to, kar je Homo sapiens storil drugim človeškim vrstam.

Ker verjetno ni pričakovati, da bo Homo sapiens rodil skupaj z umetno inteligenco biološke potomce, mu preostane le borba proti njegovemu prisilnemu izginotju zaradi sposobnejše umetne inteligence, ki bi znala storiti sodobnemu Homo sapiensu to, kar je on storil drugim vrstam.

#Homo sapiens, #umetna inteligenca

6. februar 2022

Če ima nekdo slabo mnenje o nas in je prepričan o svoji superiornosti v razmerju do nas, je to njegov problem. Vendar pa to postane naš problem, če hočemo drugemu dokazati, da nima prav. S tem dokazovanjem izgubljamo našo energijo in hkrati poglabljamo ta problem, ker z našim prizadevanjem v osnovi utrjujemo njegovo prepričanje, da ima prav. To ne velja samo za odnose med posamezniki ampak tudi med določenimi narodnostnimi skupnostmi in narodi. Če menimo, da je druga narodna skupnost nedemokratična, da je nekulturna ali nesposobna, je to skupni problem, če ta skupnost poskuša dokazati, da je naše mnenje napačno, izgublja in izničuje svojo identiteto ter energijo, pri nas pa še bolj utrjuje prepričanje, da imamo prav.

To nima ničesar opraviti z našimi južnimi sosedi, ali pač …?

Lili Gvardijančič

Vedno se najdejo superiorni ljudje z večno slabim mnenjem o drugih bodisi v družini, v delovnem kolektivu, med “prijatelji”,sosedi, znanci in se kot požar širi v družbo, v netenju sovraštva do drugih drugače mislečih ljudi, narodov,verstev in ras,kar povzroča spore in vojne,kar bi se vsi mi že lahko naučili iz zgodovine. Zmeraj je nekdo želel prevladovati nad vsemi ostalimi. V bistvu pa ta nekdo samo skriva svojo notranjo šibkost in nedozorelost. Za tako osebo je škoda izgubljati svojo energijo, zdravje in notranji mir. Tako kratek čas nam je odmerjen za bivanju na tem svetu. V slogi je moč. Osebno sem za sporazumevanje, dogovor in ustvarjanje. V sožitju s samim seboj in drugimi smo najbolj človeški, humani,ustvarjalni in slednjič ne pozabimo,da prav nihče na tem svetu ni popoln in tudi ne brez napak.Iz slednjih pa moramo dobiti nauk, se zanje tudi iskreno iz vsega srca tudi opravičiti osebi ali osebam, kolegom, sosedom, prijateljem, ki smo jih prizadeli. Biti v sožitju z samim seboj in z naravo je tista energija, ki plemeniti in bogati življenje in svet v katerem živimo. Vsem nam želim obilje dobrega zdravja, smeha in še mnogo ustvarjalnih dni. Podarimo nasmeh in iskren pozdrav vsem tistim, ki jih vsak dan srečujemo. Zahvalimo se vsem za njihovo vsakodnevno delo. Ne pozabimo,da smo vsi samo ljudje. Prisrčen pozdrav

#dokazovanje

5. februar 2022

Že nekaj let po upokojitvi objavljam svoja razmišljanja na družbenem omrežju. Ugotavljam, da objave berejo v glavnem starejši in se tudi oglašajo s svojimi zanimivimi komentarji. Posebej se veselim drugačnih pogledov in spominov mojih bivših študentov. Objave na Fb in Lkn ter na spletni strani https://zavarovanje-osiguranje.eu mi pomenijo

raziskovanje sebe in mi dajejo navdih za življenje. Moje pisanje je delno

avtobiografsko, pogosto pa je tudi prenagljen klepet o aktualnih dnevnih družbenih dogodkih. Kot sem zapisal kot moto na moji fb strani, pogrešam razgovore s študenti in skozi pisanje lahko svoje misli in občutke poskušam ubesediti v pisani obliki namesto živega razgovora.

Pisanje mi pomeni samoodkrivanje in ukvarjanje s sabo in svetom, da bi še lahko budno in intenzivno dojemal življenje.

Pri pisanju lahko prisluhnem sebi in svojim občutkom, če se me je kaj lepega dotaknilo, me navdušilo ali razburilo, pri čemer izstopajo spomini.

To mi omogoča, da se upočasnim in v mislih zajadram v preteklost ali celo v prihodnost, kjer se lahko srečujem ter pogovorim z dragimi osebami.

Ko začnem s pisanjem, se prepustim voditi asociacijam in ne vem, kje bom končal, saj je pisanje čudovito učenje, ki mi razkriva moje subjektivne miselne in asociativne vzorce ter mi omogoča biti bolj ali manj kritičen opazovalec življenja.

Pri tem opazovanju se počutim srečnega, da se mi v življenju ni zgodilo toliko slabih stvari, kot bi se mi jih lahko.

Marko Uvera

Pisanje je tudi moč.

Eni s pisanjem znajo, eni pa ne znamo povedati te, kakor pravite, sreče.

Breda Rožič

Rada prebiram vase zapise, ker smo nekako odrascali v dobi podobnih vrednot. Vse bolj pa opazam, da se vrednote s katerimi smo bili vzgojeni izgubljajo v evforiji materializmain so taki zapisi balzam za mojo duso

Nina Napret

Šime Ivanjko je bil in je se vedno moj profesor,vzor. Ni nama bilo usojeno dokoncati diplomske naloge (tema: zavarovanje terjatev),ker ste takrat imeli tezave z zdravjem in sem potem sredi naloge zal morala menjati mentorja in naslov. Naj pa povem,da se sedaj pretezno ukvarjam z vsemi moznimi oblikami zavarovanja terjatev in s spori povezanimi s to obsirno tematiko,ceprav mi ni bila usojena diploma na to temo. Ste velik um, velik clovek. Vsi smo vas imeli radi – predavali ste drugace,zivljenjsko. Bili ste verodostojni kot predavatelj,profesor,ker ste izhajali iz prakticnih izkusenj iz gospodarstva. Skoda,da smo se z vami studenti srecali sele v 4. letniku. V glavnem,z vasimi zapisi na FB pa ostajate se naprej moj profesor,ker me z njimi vedno znova kaj naucite. Hvala vam za vse. Vse dobro.

Ata Smrk

Hvala za zapisano. Naj vam priznam, da so moja razmišljanja zelo podobna vašim. Tudi sam se pomikam z zadnjo tretjino življenja. Velikokrat vidim na družbenih omrežjih veliko neumnosti, plehkosti in neznanja, da me je včasih kar groza … Takrat se sprašujem, ali sem morda sam naredil kje kakšno veliko napako pri mojih študentih, kajti njihovi otroci in vnuki so danes tisti, ki poganjajo socialna omrežja. Vaše objave, hvala za nje, so vedno dobro premišljene in izžarevajo izkušenost in modrost. Upam, da bodo seme, ki bo pomagalo preobraziti družbena omrežja v smeri dostojnega komuniciranja in bontonu primernega obnašanja.

Andreja Tanšek

Prof. Šime Ivanjko, bili ste krajši čas moj prof. in prof. moji sestri na Pravni fakulteti v Mb. Odličen profesor, globok um z zanimivimi, razmišljajočimi kolumni. Je pa res, da so se sodobna delovna okolja ljudi, ki smo vpeti v delovne procese v zadnjih letih zelo spremenila na slabše. Postajajo vse bolj obremenilni, cilji po maksimiranju delovnih učinkov brez ustreznega dodatnega finančnega vrednotenja dodatnega dela pa vse bolj izrazita in del vsakdanje prakse. Za nekatere skupine je sistem še bil prijazen v vrednotenu, za druge ga bo vse manj,….

#pisanje, #sreča

3. februar 2022

Temeljni problem slovenske neučinkovitosti in spornosti političnih in pravnih odločitev je v tem, da niti zakonodajalec niti politika, še manj pa mediji, ne ločijo, hote ali nehote, kaj je to politična in kaj pravna odločitev. Politična odločitev naj bi sicer temeljila na nekih temeljnih izhodiščih, kot je na primer enako obravnavanje vsakega posameznika ali skupine ljudi, vendar se lahko iz političnih razlogov, z večjo ali manjšo diskriminacijo, določene skupine ljudi obravnavajo drugače, z manjšimi ali večjimi pravicami.

Z vidika prava pa to ni dovoljeno. Načelo enakosti je zelo strogo in dosledno. Največje napake, ki smo jih doslej plačali in jih obravnavamo kot pravne napake, so v osnovi politične napake. Izbrisani (fizične osebe, varčevalci ljubljanske banke in tudi izbrisane pravne osebe) so v bistvu politične odločitve, ki so se spremenile v pravne. Takšne odločitve, ki so sočasno politične in tudi pravne, so vedno predmet omejenega presojanja, kajti evropska sodišča ne presojajo političnih odločitev temveč le pravne odločitve, kar ima za posledico, da so tudi sodne odločitve nepopolne, neučinkovite in pogosto problematične.

Potrebno je posvetiti veliko več pozornosti temu, katere odločitve so izvirno pravne in katere politične, glede na to, da pravo uresničuje politične cilje, vendar pa mora biti avtonomno pri izbiri poti, kako doseči uresničitev političnih ciljev s pravom. Ni sporno, da politična oblast določa cilje, vendar mora biti pot do tega cilja, ki se uresničuje s pravom, neodvisna od politike in v skladu z načeli pravnega delovanja.

Tipičen primer uresničevanja političnega cilja (čiščenje sodnega registra in odprava s trga neaktivnih in neusklajenih gospodarskih družb leta 1999) je bilo sprejetje Zakona o finančnem poslovanju podjetij v Državnem zboru po hitrem zakonodajnem postopku, ki je s tem dobil pravno formo obveznega prava. (Podrobneje o spornem postopku sprejemanja omenjenega zakona 1999. leta glejte v publikaciji: Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.)

Enako se je zgodilo po 22-ih letih s sprejetjem Zakona o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb, ki so bile izbrisane v obdobju 1999 – 2008 (ZOKIPOSR). Po tolikih letih je dozorelo politično spoznanje, da je bila leta 1999 storjena huda napaka in je predlagatelj pripravil predlog zakona, ki je bil pravno konsistenten, vendar so politične stranke z amandmaji v zakonodajnem postopku toliko posegle v vsebino zakona, da je zakon postal formalno pravni predpis, ki ga v praksi ni mogoče izvajati.

Pri pravni ureditvi izbrisanih družb 1999 – 2011 je bila preveč prisotna politika in njeni interesi, ki so se spremenili v pravo, pri čemer s pravom ni bilo mogoče odpraviti škodljivih posledic. Pravni poskusi odprave posledic ureditve izbrisa družb 2007, 2011 in 2018 so bili neuspešni.

Politika je pristojna, da določi cilje, vendar pa mora dovoliti pravni stroki, da avtonomno opredeli pot, po kateri je mogoče uresničiti njene cilje.

Nihče ne pozna odgovora, zakaj želi politika razen določanja ciljev poseči tudi v postopke oziroma način uresničevanja teh ciljev, kot se to dogaja v naši družbi. S tem da se politični cilji prekrivajo s plaščem oziroma se skrivajo za zidom prava, se prenaša politična odgovornost na kolektivni zakonodajni organ, ki praviloma nima odgovornosti ali pa jo je nemogoče ugotavljati.

Znano je, da je pravne napake mogoče odpraviti s pravom, politične napake s politiko, vendar pa je težko ali pa nemogoče politične napake odpraviti s pravom.

Janez Mohorič

Vedno znova ko prebiram razmišljanja prof. Ivanjka se mi postavlja samo eno veliko vprašanje, “Kako del razmišljanja poenotiti med politične odločevalce”, največji problem te mlade demokracije pa je nepopolna profesionalnost pravosodja, vedno znova se politika prisvaja pravico da tako ali drugače vpliva na odločitve sodstva, ali preko izvršne veje ali pa preko medijev, kateri premnogokrat nekritično poročajo – obsojajo, tako da je nekdo že vnaprej obsojen. Danes, ko se srečujemo z izvajanje Zakona o odpravi krivic…se ponovno srečujemo z tolmačenji pravosodja, kot vedno bolj naklonjeni državi katera je problem povročila, kot pa posamezniku, ki se že več kot 20 let bori proti vsemogočni državi, le ta posameznik nikoli ne more zadovoljiti vseh zahtev sodnika, sodnik pa namesto da bi enakopravni obravnaval stranke v postopku daje prednost mogočni državi, Ali ni nekoč veljala sodniška etika da dajo večjo zaščito šibkejši strani… Če bi to še veljalo, tudi politika ne bi imela toliko moči…

Simon Savski

Z vsem se strinjam profesor. Bi pa dodal, da si želim večjo vlogo Ustavnega sodišča, ko bi s pravnimi odločitvami pravočasno odpravljali napake političnih odločitev Vlade in DZ, vsaj v delu ko so nesorazmerno in nepravno kršene človekove pravice in svoboščine

#pravo, #politika, #zakonodaja

2. februar 2022

Uvod

V zvezi z uveljavljanjem Zakona o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb, izbrisanih v obdobju 1999 – 2008 (ZOKIPOSR), ki je stopil v veljavo 16. 12. 2021, se že pojavljajo sporna vprašanja v zvezi z izvršilnimi postopki, ki se vlečejo več kot 15 let in upniki še vedno vztrajajo na izvršbi zasebnega premoženja družbenikov izbrisanih družb. Treba je opozoriti, da je upnikom država podarila pravico, da terjajo plačilo izbrisanih družb v obdobju 1999 – 2008 z najbolj spornim kontroverznim Zakonom o finančnem poslovanju iz leta 1999. Čeprav je ureditev prenosa darila pravice izterjave dolgov izbrisane družbe na upnike prenehala leta 2011, se še vedno vodijo številni izvršilni postopki zoper družbenike.

Po uveljavitvi ZOKIPOSR so nekateri dolžniki že vlagali ugovore s predlogom, da se izvršilni postopki ustavijo, vendar sodišča zavračajo omenjene ugovore, kot na primer Sklep I 54/202l Okrajnega sodišča v … . Dolžnik se je skliceval na določila ZOKIPOSR, ki predvideva, da država prevzame dolg družbenika dolžnika pod določenimi pogoji …

Več o poteku postopka in vsebini zahtevka za sklenitev sporazuma o prevzemu dolga preberite na: HTTPS://ZAVAROVANJE-OSIGURANJE.EU

#zakonodaja, #izbrisane družbe, #zavarovalništvo

2. februar 2022

Podjetništvo ima sredstva, da spremeni svet in tako pomaga sebi in drugim, da naredi tisto, kar je dolžno: odlepiti se od svojega dna, skrbeti za dobiček ter dvigniti pogled k višjim ciljem v sferi višje stopnje človečnosti.

V podjetništvo je treba vključiti moralno in etično razsežnost, ki bo vodila podjetnika k doseganju tradicionalnih temeljnih vrednot podjetništva kot plemenite veščine razdajanja sebe v službi drugih in le z upanjem na dobiček, kot je to zapisal Dubrovčanin 1602 v prvi evropski knjigi o podjetništvu.

Biti podjetnik pomeni opravljati “višji poklic”, ki ne služi le delničarjem, delavcem, in potrošnikom, temveč je v službi družbi, človeštvu in prihodnosti življenja.

Za sodobnega podjetnika je poklicno življenje preizkus, ki se šele odkriva v vsej svoji razsežnosti.

Ne glede na sodobno turbulentno spreminjanje pogojev za delovanje podjetništva, mora biti podjetnik trdno zasidran v temeljnih človeških vrednotah hrabrosti, duhovnih moči in moči razuma.

Andrej Kralj

Jaa res jeee….. Najprej, pozdravljeni….., zeeello dobro miselno zapisano, ampak, ko pa podjetnik zeli s casom in novimi zahtevami valovit po morju, da bi vse to dosegal, le najbolj na legalen in dostojen nacin, pa dozivis kolaps,…. Pride do izbrisa pravne podlage za doseganje ciljev, ostaneš sam in vsa bremena dolgolernih prizadevanj za skupnost drzavo, padejo kot hiska iz kart v vodo. Saj ko ni več doo-ja ali sp_ja si nemocen, da bi se kaj nadgrajevali, tako te potem potopijo kot Titanik in si zopet niko in nič, samo z kruto izkusnjo tega sveta, saj v nasi deželi je tako……. Vi pa itak poznate in vesta koliko podjetij in posledicno druzin je zakon o izbrisu podjetij pahnil v dotalen propad, revščino…… Ljudje so po krivici izgubili vse, pisem ingovorim iz lastne izkušnje, kar vezrjamite, da je posteno in iskreno zapisana…… Hvala, ker precitajte, da imamo vsaj malo moralne potpore,,,,, je pa podjetnistvo, nekaj najlepsega, kar sem lahko dozivel….. Borba do konca v pravem pomenu mislec… Vse lepo vam želim

Marjana Pavliha

Odličen opis podjetnika.

Zame država ni skrbela od mojega 29. leta dalje.

V koži podjetnika sem doživela vse, kar sem pričakovala. Bilo je zanimivo.

Ne predstavljam si življenja, kjer ne bi bila vsa odgovornost na meni. Izjemen občutek.

Moja vožnja slaloma je prišla do cilja, večkrat, kljub napačno postavljeni progi.

Milan Robič

ta izjemno modra misel potrjuje temeljno idejo ekonomije etike kreposti Gnothi seauton, ki je med ekonomisti manj znana, tako me je podučil zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, ker je podjetnik usmerjen na dosežke, manager pa na ljudi in zato imata vsak svoje plemenitosti/kompetence, da dosegata skupni cilj družbene odgovornosti, to je skrbi v veščini poznavanja sebe samega. Vsaka past v katero se ujame podjetnik je zato, da prebudi imaginacijo (sposobnost domišljanja, sanjarjenja) na novi vrednosti, ki jo zmore prispevati, a tega dojemanja nima ozaveščenega. Za vsako osvojeno lekcijo osebnostnega razvoja, s katerim s pokrije poslovne zdrse kot visoko rizične igre prebujanja opolnomočenja, se plača ceno. Podjetnik jo plača v svojem imenu in za svoj račun osebnostnega razvoja. Duhovno moč ima zamrznjeno in pritisk ob soočenju s kulturo šoka, ki povzroči hendikep, ker o zadevi ni podučen, prebudi notranjo vest/moč/dušo/podobo. Vajo ponovi dokler ne dojame kar mora storiti da bo umiril nemirnega duha. Z rezoniranjem (iskanjem smisla) odkriva svoj višji namen. Običajno so to očem skriti visoki duhovni cilji poslovnega voditeljstva. Na pragu prebujanja ostane kdor ne dojame vzroka padca, zdrsa. Ukana GNOTHI SEAUTON ima, isto kot demokracija, milijone ukan in pasti. Bistroumen duh pronicljivo sledi duši. Po lastni vesti upanje umre zadnje, toda le, če popolnoma spremenimo pogled na problematično situacijo, ki se rešuje v velikim časovnim zamikom.

Lili Gvardijančič

Spoštovani, Dubrovacka republika in vrednote,ki so bile tako zapisane kot ste jih nazorno opisali, bi morale biti v poduk vsem naslednjim generacijam. Z veseljem spremljam vaše mnenje glede soočanja sodobne družbe z reševanjem različnih vprašanj iz gospodarstva, prava,moralnih načel nasploh. Všeč mi je tudi podajanje različnih mnenj iz izkušenj oz prakse v primerjavi s teorijo. Iz zgodovine različnih družb bi se morali vsi mi še zelo veliko poučiti in naučiti. Prisrčen pozdrav

#podjetništvo, #podjetnik

31. januar 2022

Studenti Pravnog fakulteta Sveučilišta v Zagrebu opraštamo se sa poznatim kolegom profesorom prof. dr. sc. Zvonimirom Šeparovićem, koji je svojim radom zadužio ne samo Pravni fakultet u Zagrebu, pravnu znanost, već i Republiku Hrvatsku, koju je zastupao kao ministar za vanjskih poslova u najtežim ratnim vremenima za njeno osamostaljenje. Kao utemeljitelj Žrtvoslovnog društva Hrvatske prof. Šeparović pratio je i aktivno sudjelovao u postupcima zaštite političnih žrtava u Hrvatskoj, Sloveniji i Bosni i Hercegovini.

Često je posjećivao Tezensku Dobravu i upozoravao hrvatske i slovenske vlasti na potrebu obilježavanja i održavanja sjećanja na dvadeset tisuća strijeljanih pripadnika hrvatske narodnosti u svibnju i lipnju 1945. g.

Kao profesor je predavao studentima Pravnog fakulteta Univerze u Mariboru i osobno smo oboje radili na projektu zajedničkog izdavanja Enciklopedije hrvatskog i slovenskog prava.

Bio je veliki prijatelj Slovenije i poštovani profesor pravnih nauka.

Njegovoj obitelji, kolegicama i kolegama Pravnog Fakultete u Zagrebu te brojnim prijateljima izražavam iskrenu sućut.

Počivao u miru.

#življenje, #smrt, #slovo