Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Zbrano iz arhiva

Osebni nabor vrednot opredeljuje posameznika

14. september 2023

Vedno me je presenečalo, da so študentje na vajah in pogosto na predavanjih zastavljali vprašanja, ki niso bila neposredno povezana s pravom temveč predvsem z življenjem, s pogledom na različna aktualna vprašanja v družbi ter z ravnanjem posameznika v različnih življenjskih situacijah. Tako se spomnim, da sem študente poskušal opozoriti na nujnost oblikovanja osebnega nabora vrednot, kar je v osnovi skupek temeljnih prepričanj in načel, ki usmerjajo naše odločitve, dejanja in vedenje ter ostajajo relativno nespremenjena skozi čas. To so vrednote, globoko zakoreninjene v naši identiteti, pridobljene od svojih staršev, na podlagi lastnih življenjskih izkušenj, kulture, izobraževanja in drugih dejavnikov. Osebni nabor vrednot je edinstven za vsakega posameznika in je odvisen od tega, kaj meni, da je v življenju pomembno.
Praviloma smo razpravljali o vrednotah, kot so poštenje, družina, svoboda, ljubezen, spoštovanje drugih, osebna integriteta, osebna rast, izobraževanje, varnost, zdravje, pravičnost, ustvarjalnost, trajnostnost, verske in ideološke vrednote, okoljska ozaveščenost ter druge. Spomnim se, da so visoko na prvih mestih bile vrednote, kot je ljubezen, pravičnost, ustvarjalnost in svoboda. (Ne smemo pozabiti, da so to bile pretežno razprave v času slabšanja socialistične ideologije v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko so bila »v zraku« prisotna nova nejasna pričakovanja in spremembe v slovenski družbi.)
In čemu služi nabor osebnih vrednot? Nabor vrednot pomaga posamezniku določiti, kaj v življenju je vredno in kaj je pomembno, pomaga oblikovati posameznikovo identiteto, vpliva na življenjske cilje in medčloveške odnose ter pomaga ohranjati notranje ravnovesje in zadovoljstvo. Študentom sem svetoval, da opazujejo življenje in si zapišejo svoje vrednote, zlasti tiste od katerih ne bodo nikoli odstopali, četudi bi jih to mikalo ob določenih priložnostih, ko jim bo življenje to možnost ponudilo.
Prepričeval sem jih, kar danes še toliko bolj tudi vem, da nam nabor vrednot, ki smo ga oblikovali v mladosti in ga upoštevali v življenju, zagotavlja naše pravilno delovanje, srečno življenje in posebej duševni mir v starosti.

Daša Gorjup
Prelep zapis, hvala g. Ivanjko. Upam, da so vam bili tudi študentje hvaležni.

Zdenka Krajnc
Vsak vaš zapis je vreden branja .

Milka Knezevic
Slažem se s Vašim razmišljanjima .
Lijepi pozdravi Vama i Vašoj obitelji.

Lučka Laure
Sem se malo nasmehnila in se spomnila mojih službenih let, ki so bila zelo pestra in zanimiva. Vrednote ja, osebne, družinske in družbene, pa poslovne in predvsem moralne. Ne malo krat sem se spraševala, kaj sploh imam od vseh teh vrednot, v katerih so me vzgajali starši, pa tudi pri g. župniku sem morala znati tiste božje zapovedi.
Mnogo krat se vse vrednote v praksi niso pokazale ne koristne, ne dobičkonosne, ne posebej cenjene. Žal danes prevladije načelo znajdi se in cilj opravičuje vsa sredstva. In tega je veliko v družbenih sferah kjer je naš poklic zaželjen ali prevladujoč.

etika#

Moralna in pravna varnost

15. september 2023

V sodobni družbi sta pomembni dve vrsti varstva človeka in njegovih temeljnih pravic. Vsi poznamo pojem pravnega varstva, ki ga zagotavlja država s pravnimi predpisi in z organiziranjem prisile (sodstvo, policija, vojska idr.), ki zagotavlja spoštovanje prava. Pravno varstvo je predmet proučevanja in študija prava. Manj je znano moralno varstvo, ki ga ne zagotavlja država s prisilo in prav tako ni predmet študija na pravni fakulteti, kar je velika pomanjkljivost, kajti pravna in moralna varnost sta dva različna, vendar medsebojno povezana pojava, ki igrata ključno vlogo v družbi. Pravna varnost se nanaša na občutek varnosti in zaupanja v pravno ureditev družbe. To pomeni, da ljudje verjamejo, da bodo pravila in zakoni dosledno uporabljeni, da bodo spoštovane njihove pravice in da bo pravna država zagotovila zaščito pred zlorabo moči in nepravičnimi posegi. Pravna varnost je temeljna za delovanje pravičnega in stabilnega družbenega sistema. Moralna varnost pa se nanaša na občutek varnosti in zaupanja v moralne vrednote in načela, ki urejajo naše vedenje in odnose z drugimi ljudmi. To pomeni, da se posameznik počuti varnega in prepričanega, da bo njegovo ravnanje v skladu z moralnimi načeli sprejeto in odobreno s strani družbe ter da ne bo povzročilo škode drugim. Moralna varnost je pogosto povezana z osebnim notranjim občutkom vesti in etičnega ravnanja.
Čeprav programi študija prava ne predvidevajo predavanja o moralnem varstvu, sem že pred desetletji pripravil za študente zapiske in pojasnila o tem, kaj je moralno varstvo. Tukaj jih objavljam brez vsebinskih popravkov:
»V naši družbi se ne govori veliko o moralnem varstvu posameznika, predvsem zaradi tega, ker imamo še vedno težave z zagotavljanjem pravnega varstva.[1] Pojem moralnega varstva je nov pojem medčloveškega življenja v organizirani družbi. Ob dejstvu, da pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi načeli vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pomeni bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu to zagotavlja pravo. Pravo zagotavlja varnost življenja, zdravja in varnost temeljnih osebnih pravic človeka in v primeru kršitve država v okviru pravne varnosti zagotavlja tudi sankcioniranje in določene oblike satisfakcije. Moralna varnost pa naj bi zagotovila posamezniku varstvo tudi tistih vrednot, ki jih ne more zagotoviti država na področju prava ali pa vsaj to zagotavljanje ni učinkovito.[2] To pomanjkljivost pravne varnosti naj bi zagotovila moralna varnost, s tem da je to sistem sožitja med ljudmi, v katerem se kot vrednote spoštujejo in… več na;
zavarovanje-osiguranje.eu

Kukovec Zlatko
Spoštovani profesor Ivanjko, morale ni v deželi, tudi Balkanu, celo NI v ESČP, ! Največ morale je v elektro-strojni-gradbeni-…. znanosti, VSE BREZHIBNO DELUJE, NUKLEARKA, DRAVSKE, SAVSKE, SOŠKE ELEKTRARNE! V velikem upanju da še tam ne pride “pravno varstvo”!https://www.delo.si/novice/svet/slovenija-na-indeksu-zaznave-korupcije-znova-dosegla-zgodovinsko-dno/#&gid=1&pid=8

Alojzij Kolenc
Nič govoriti, spremeniti bo treba vse, začeti pri politikih, ki so vrh vsega zla in korupcije v Sloveniji…

Darko Gojčič
Stari rek pravi: če želiš spremeniti svet, začni pri sebi.

etika#

Denar je življenjsko nujen, vendar nas ne osrečuje

20. september 2023

Denar je čudna zadeva, saj nas spremlja celo življenje in tudi vpliva na nas, tako da si lahko zastavimo vprašanje, ali daje smisel našemu življenju. Rek »Denar je sveta vladar« je bil znan že v starem Rimu «Pecunia princeps mundi est”. Pisateljica Ana Malenica je omenjeni rek posrečeno spremenila v »Človek sveta vladar, denar njegov ječar«.
Denar spremlja človeško civilizacijo že od sedmega stoletja pred našim štetjem in nas danes spremlja od rojstva do smrti. Denar, kot ga poznamo danes, se je razvil skozi dolgo zgodovino različnih postopkov izmenjave. Sprva so ljudje za izmenjavo blaga in storitev uporabljali barter sistem, kjer so neposredno menjavali eno dobrino za drugo, ki je zahteval dvojno vzajemno potrebo – oseba A bi morala imeti nekaj, kar oseba B želi, in obratno. Kovanci denarja so se pojavili okoli 7. stoletja pr. n. št. v stari Lidiji (današnja Turčija). Prva znana uporaba papirnatega denarja sega v Kitajsko v 7. stoletje. Papirnati denar je bil lažji za prenašanje in shranjevanje kot kovanci, zato se je njegova uporaba širila po svetu. Papirnati denar je pogosto v prometu blaga in storitev zadnjih 400 – 500 let zamenjala menica, kot obljuba trgovca v enem kraju, da bo prinesitelju menice njegov prijatelj izplačal denar v drugem kraju. Sčasoma so banke in druge finančne institucije prevzele vlogo izdajateljev denarja in začele izdajati bančne bankovce ter izvajati posle z denarjem, ki se v zadnjem času premika v digitalno obliko. Večina transakcij se zdaj izvaja elektronsko prek kartic, spletnih bančniških storitev in digitalnih denarnic.
Zavedamo se, da je nujno pravilno ravnanje z denarjem, vendar nam nihče ne pove, kaj to pomeni. Vsak mora sam ustvariti pravila ravnanja z denarjem. Če želimo izvedeti, kaj nam denar pomeni, si moramo zastaviti vprašanja, ki jih predlagajo strokovnjaki.
Pomembna vprašanja so na primer: “Kaj bi spremenil v življenju, če bi zadel na loteriji večji znesek denarja? Ali ne bi mogel doseči sprememb, ne da bi zadel na loteriji? Kako lahko ohranim svoje bogastvo v naslednjih desetih, dvajsetih in tridesetih letih? Za katere ljudi sem finančno odgovoren? Kaj lahko počnem s prijatelji ali družino, kar si bodo vsi zapomnili do konca življenja?” Odgovori na ta vprašanja omogočajo pravilno ravnanje z denarjem in nam pomagajo porabiti ga na način, ki nas na koncu naredi srečnejše in zadovoljnejše.
Če pa so naša razmišljanja usmerjena na vprašanja, kako naj svoj denar vložimo v kratkem času, da se mastno povrne, oziroma naj investiramo v Bitcoin, igramo loterijo in druge igre, ali naj kupimo boljši avto kot naš sosed, najbolj prosperitetno delnico, sklenemo življenjsko zavarovanje, prodamo svoje naložbe v investicijske sklade ipd., pa nam zbujajo negativne občutke: zavist do drugih ljudi, strah pred izgubo in nenasitno lakoto po »več«.
In če nas vodijo čustva, kako zaslužiti z denarjem oziroma ga povečati, nikoli ne bomo prišli do točke, ko bomo preprosto zadovoljni. Sicer pa so to ugotovili že stari Rimljani v znanem reku: »Pecunia, si uti scis, ancilla est; si nescis, domin« (Denar je uporabno sredstvo, če ga znaš uporabljati; če ga ne znaš, je tvoj gospodar).

Jasna Vodnik Uršič
Se popolnoma strinjam

Marija Fortič
Cestitke prav tako je.

Rado Žic
Denar, smetje živlenja, brez katerega se ne more!!

Marjana Pavliha
Točno tako, kot ste napisali, spoštovani profesor.

Lučka Laure
Hehe….🤣😂🤣😂 pri denarju se vse začne in konča. Denar morda res ne prinese sreče, a če imaš denar si manj nesrečen. Ko sem bila mlada sem prisegala na ljubezen, nikakor ne na denar. Zdaj ko sem že upokojena, pa prisegam na denar. Brez denarja ni življenja.

Jožica Horvat
Res je…super zapis Šime ..

Lojzka Furlan
Odlično in resnično, čestitam.

Vesna Pomlad
Odlična misel, hvala zanjo……

Kukovec Zlatko
http://val202.rtvslo.si/2013/12/velika-zarota-dokapitalizacija-slovenskih-bank/
Ni bančnega ropa brez luknje!
“Bančni rop bi morali prepoznati v sekundi, ko se je zgodil, ne pa, da cincamo in dvomimo v to, kar nas je doletelo.”
Danes pa vam kot prvi v naši oddaji razkrijemo veliko zaroto, ki se ji reče dokapitalizacija slovenskih bank. Stvari niso namreč tako preproste, kot bi nam jih radi predstavili. Ne gre le za bankirje, ki mečejo denar proč in za nas, ki jim ga vedno znova dovažamo v trezorje. Gre za veliko več.
Prvi del prevare je bila uvedba prave terminologije. Ste morebiti pomislili, zakaj se manku v bankah reče luknja? Seveda ste, vendar niste prišli do pravilnega zaključka … ki pa je naslednji.
Pred razkritjem rezultatov stresnih testov se je vsa duhovitost in lucidnost in ostrost in satiričnost na Slovenskem ukvarjala z izrazom “stresni!”
Duhovičili smo, da je bolelo, o tem, koga bo stres, kdaj je kdo pod stresom, ali je koga streslo in tako naprej in tako nazaj. Med tem besedičenjem pa smo pozabili na podrobnost, ki pa jo je guverner resda povedal nekoliko nonšalantno. Namreč ob objavi rezultatov je med opisovanjem metodologije razložil, da sta stresni test oz. skrbni pregled naši bank opravili dve ugledni tuji ustanovi. Ena je pregledovala slovenske banke od zgoraj navzdol, druga pa od spodaj navzgor.
Ni povedal, čemu tako, ali da se na sredini srečata, ali da vsaka dobi svoj rezultat, pa ju potem primerjata … a dejstvo je, da smo imeli pregledovalce, ki so – bodimo nekoliko manj poljudni kot je bil guverner – banke pregledovali po vertikali. Torej, če hočeš banke pregledovati po vertikali, pa potrebuješ luknjo.
Za pregled od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol potrebuješ jamo, luknjo, če ne votlino. Kako bi pregledovali po vertikali, če bi imeli negativno bilanco ali manko ali minus – ali kar je podobnih suhoparnih izrazov? Potrebuješ luknjo in pustimo vprašanje, ali je luknja že od nekdaj, ali pa smo jo izkopali na novo … A vendar ne pozabimo znamenitega vpisa v Postojnski jami, ki ga pripisujejo obisku etiopskega cesarja: “Narod, ki ima takšno luknjo, ne more propasti,” je vzkliknil večni navdih vseh rastafarijancev. Ter se motil.
Ampak pustimo podrobnosti. Ko so torej skrbni pregledovalci dveh uglednih mednarodnih ustanov skrbni pregled in stresni test končali, eni zgoraj, eni spodaj, so našli teh nekaj milijard minusa. Se pravi, da je volumen luknje odvisen od zračnega tlaka: ali tri ali pet milijard. In zdaj sledi kleč vse zgodbe. Vsi vemo, da med pregledom od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor niso evidentirali vsega izginulega denarja. Nemogoče.
Če bi hoteli vedeti, koliko je slovenska bančna luknja resnično globoka, bi morala ena ekipa uglednih mednarodnih računovodij pregledovati z leve na desno, druga pa z desne na levo.
Ker v Sloveniji se od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor ne zgodi skoraj nič. Oziroma se zgodi pet milijard. Se pa v Sloveniji toliko več dogaja od leve na desno in z desne na levo. Ker pa takšnega pregleda, ki bi sledil izginulemu denarju po horizontali, se pravi z leve na desno in z desne na levo, nismo bili deležni, še danes ne vemo, kolikšna je slovenska bančna luknja. Oziroma vemo, koliko je globoka, ne vemo pa, kako velika je.
Luknja pa je pomembna še zaradi nečesa; bančnega ropa ni mogoče izpeljati brez luknje!
Kajti ni jasnega razloga, zakaj slovenske bančne zgodbe ne opisujemo z izrazom, ki je v uporabi zadnjih tisoč let.
Namreč, če kdo iz banke nepooblaščeno odnese denar, je to pač bančni rop.
Da smo v javnosti padli na limanice in pristali na nekakšna tehnicistična in zapletena računovodska poimenovanja, je še posebej neverjetno. Sploh, če pomislimo, da je bančni rop ob seksu, vremenu in umorih ena najbolj izpostavljenih tem v popularni kulturi. Spomnimo se vesternov, spomnimo se »Oceanovih 11«, Ala Pacina in Roberta De Nira v »Vročici«, spomnimo se romanov, spomnimo se Monte Crista ne navsezadnje.
Bančni rop bi morali prepoznati v sekundi, ko se je zgodil, ne pa, da cincamo in dvomimo v to, kar nas je doletelo.
Seveda moramo nekoliko pogledati v fenomenologijo bančnega ropa.
Obstajata dve osnovni vrsti bančnega ropa.
Prvi je tak, ko so v banki še stranke: »Roke gor in da mi nihče ne pisne, to je rop!«
Potem pa je še drugi rop, ki se zgodi brez občinstva. Vendar s pomočjo luknje. Pri nas je šlo za kombinacijo obojega.
Oropali so nas, medtem ko smo v bankah čakali pred okenci in da, pri ropu so uporabili luknjo.
In še zaključek.
Bančni ropar ima, odvisno od perspektive, različne interpretacije. Nekateri avtorji ali kulture ali pa obdobja jih imajo za herojske, genialne zvijačneže, ki ropajo velikim korporacijam in simbolizirajo boj malega človeka proti sistemu.
V drugih upodobitvah pa so bančni roparji samo barabe. Pri nas – ah, mi Slovenci – pa se je spet vse obrnilo.
Pri nas so bogataši oropali reveže in se s tem neverjetno približali preroškemu Alanu Fordu, ki kot svojevrstnega antijunaka uvede Superhika …
ob tem pa slovenski bančni roparji niso prepoznani kot barabe, temveč ostajajo ugledni in spoštovani stebri družbe.

denar#

Čestitke in zahvala zaslužnemu profesorju dr. Marijanu Kocbeku!

20. september 2023

Na včerajšnji svečanosti ob 48. obletnici ustanovitve Univerze v Mariboru je spoštovani in dragi kolega prof. dr. Marijan Kocbek prejel častni akademski naslov zaslužnega profesorja, ki mu ga je podelil senat Univerze v Mariboru. Naju povezuje dolgoletno plodno sodelovanje pri opravljanju pedagoškega dela in vodenje Katedre za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti, objava skupnih znanstvenih in strokovnih del, priprava zakonskih predlogov s področja gospodarskega prava, pomembnih za izgradnjo slovenskega korporacijskega prava, sodelovanje in vodenje Inštituta za gospodarsko pravo in skupne aktivnosti v Pravniškem društvu v Mariboru in v Zvezi slovenskih društev pravnikov. Posebej sem vesel, da je kolega Kocbek moj prvi študent, ki je prejel ta častni naslov.
Dragi, spoštovani prijatelj Marijan, prejmi iskrene čestitke in zahvalo za sodelovanje pri udejanjanju številnih idej, ki so se porajale pri najinem skupnem delu. Želim, da nadaljuješ svoje delo v okviru znanstvenih in strokovnih objav in sodelovanja na pravniških srečanjih in prijateljskem druženju. Prepričan sem, da boš tudi v bodoče s svojim delom utrjeval in posredoval mladim pravnikom in družbenemu okolju spoznanja o tem, kaj pomeni poslanstvo pravniškega poklica v pravni državi in pri zagotavljanju pravnega varstva posameznika. Prejmi prav lepe pozdrave in vse najboljše!

Urša Pečnik
Iskrene čestitke prof. Kocbek!
Obema pa želim še mnogo plodnega dela, oba sta bila moja profesorja RESPECT!

Danica Mally
Takih ko sta vidva ni več ŽAL ….

Bojan Pravica
Iskrene čestitke g. dr. Kocbek.

Lučka Laure
Iskrene čestitke moj dragi sošolec Marjan Kocbek. V šolskem letu 1976/77 sva začela pri dr. Tribniku spoznavati predmet pravoznanstvo. Hitro smo ti nadeli vzdevek “piflar”.

Suzana Simonović
Definitivno zaslužna, oba profesorja. Tokrat čestitke profesorju Kocbeku.

Boris Surina
Nisem med vami pravniki, se mi pa zelo clovesko zdi, ce se pridruzim cestitki, vse dobro

Sara Ahlin Doljak
Oba zaslužna prof. na fotografiji sta bila moja mentorja pri mag. nalogi in prof. v času študija prava. Veliko sem se in se še učim od vaju. Hvala👏

Nada Jurše
Čestitke iz srca

Manja Grosek
Iskrene cestitke!🌸

Mateja Šribar
Čestitke👏

Jasenka Benkovic
Čestitke

Jože Artnak
Sem zelo ponosen, da ste bili Vi tudi moj profesor in skupaj s prof. dr. Kocbekom predavatelja na mnogih seminarjih in strokovnih srečanjih ter svetovalca v zapletenih izzivih, s katerimi sem se soočal pri delu v rastoči veliki slovenski internacionalizirani multinacionalki. Vajina skupna knjiga Statusno pravo – pravo ospodarskih družb, komentarji zakona o gospodarskih družbah in mnoga druga literatura pa nam je bila kot katekizem. Iskrene čestitke spoštovanemu zaslužnemu prof. dr. Kocbeku in Vam 👏👏👏

Milena Fundak
Čestitam!

Niko Pušnik
Iskrene čestitke zas.prof. dr. Kocbeku, mojemu mentorju pri zn.magisteriju, z nalogo Actio pro socio je tudi moja malenkost pripomogla k razvoju slo pravne znanosti.😘😇

Vera Mihatovic
Čestitke Marijan

Simona Ivanjko
Iz srca cestitke dragi Marijan❤️ kaksna lepa fotka..oz. Lepa Fanta!❤️❤️

Igor Rosina
Bil njegov slusatelj, nedvomno si zasluzi, cestitke

Kočnik-Jug Ljubica
Iskrene čestitke Marjan in lep pozdrav obema

Andreja Klepec
Čestitke

Alemka Arsenovič
Čestitam bravo.

Lilia Gaja
Čestitke mojemu profesorju, sicer pa, bila sta oba moja profesorja.

Alojzija Moge Čas
Čestitke!

Janez Mohorič
Iskrene čestitke v imenu ZZZP – CINIP – izbrisana podjetja z željo, da nam tudi v bodoče stojite ob strani…

Vida Ramovš
Čestitke

Dragica Fideršek
Cestitke, veseli me in sem ponosna, da sem nekaj sluzbenih let prezivela pod tvojim vodstvom.

Najbolj aktiven/-na sledilec/-ka
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
Iskrene čestitke!

Milan Skerbinek
Vesel! Čestitke g. prof. Kocbeku! Oba sta bila moj profesorja!

Marta Leljak
Cestitki se pridružil tudi kot član Cinip Izbrisana Podjetja veliko je naš oškodovancev.

Sara Podgoršek Kragl
Iskrene čestitke našemu profesorju!!

Nevena Tea Gorjup
Čestitke in moj poklon. Na sodelovanje z vama me veže veliko lepih spominov.

Matej Rožmarin
G. prof. Kocbeku iskrene čestitke! 👏🏼

Nataša Kajba Gorjup
Bravo!

Nina Kotnik
Iskrene čestitke 😊

Marko Pavliha
Dragi Šime, lepo prosim, da preneseš Marijanu moje iskrene čestitke. Ponosen in vesel sem, da vaju poznam in da smo več kot zgolj pravniški kolegi.👏💙🙏

Maša Peteržinek
Čestitke! Super profesor! 👍

Jasna Rajcevic
Iskrene cestitke dr.Kocbeku!

Sanja Antonijević
Cestitke

Miran Kos
Cestitke spostovani Marijan👏

Marko Žula
Čestitke profesor! 👏👏👏

Jožica Fabjan
Iskrene čestitke.

Manage AI
Čestitke!

Vesna Pomlad
Bravo, cestitke, super

Ernest Pušenjak
Iskrene čestitke gospod Kocbek 😁💕😊💕

Branka Neffat
Pridružujem se čestitkam, dragi profesor Kocbek, bil si pionir korporacijskega prava. Hvala za vse napore, potrpljenje in moč, ki si nam jo dajal pri študiju ter nas bodril s svojim vzgledom in znanjem. Veliko zdravja in uspešno se naprej

Dejan Kokalj
Iskrene čestitke! 👍👏

Srečko Škoberne
Leta prinesejo svoje…

Simona Novak
Iskrene čestitke in uspešno sodelovanje tudi naprej.

Joze Josip Lukaric
Čestitke

Darko Fras
Čestitke profesor. Znanje, ki sem ga pred leti pridobil tudi z vašo pomočjo, danes s pridom uporabljam… 🥂🎉👍😎

Marjana Coronna
Iskrene cestitke za Odlicen poslovni uspeh

Milka Knezevic
Iskrene čestitke slavljeniku.
Pozdrav.

Šantl Feguš Danica
Iskrene čestitke🙂

Jana Goriup
Čestitke zaslužnemu profesorju dr. Marijanu Kocbeku in poklon avtorju tega zapisa! Ni vedno veliko kolegov, ki bi tako nesebično prepoznali zasluženi naslov in se ga s prejemnikom tudi veselili.

čestitke#

Neznosna lahkotnost neenakosti zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

21. september 2023

Ob gledanju in poslušanju današnje (21.9.2023) razprave v Državnem zboru o predlogu zakona o preoblikovanju Vzajemne zavarovalnice je bilo več razprav, ki so bile za javnost več ali manj nerazumljive, populistične in ciljno angažirane. Bistvo in večina današnje razprave se je nanašala na uspešni prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma na kritiko omenjenega prenosa, čeprav med omenjenim prenosom in preoblikovanjem Vzajemne ni povezave oziroma je umetno ustvarjena, da bi se prikril projekt privatiziranja oziroma prevzema poceni Vzajemne zavarovalnice s strani finančnih struktur. Ideja sedanjega predloga zakona ima enak cilj kot poskus preoblikovanja Vzajemne v delniško obliko leta 2006. Država je prevzela dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem onemogočila, da se z njim ukvarjajo zavarovalnice. Tu bi se država morala ustaviti in prepustiti Vzajemni, da odloča o svojem nadaljnjem delu in poslovanju ob upoštevanju obveznosti, da vrne Zavodu za zdravstveno zavarovanje začetni kapital ob obračunu tudi pasive, saj je Vzajemna takrat prevzela ne samo aktive temveč tudi pasivo za upokojence.
O pojmu, zlasti pa o prednosti Vzajemne zavarovalnice za zavarovance, ki ni unikat, kot je to zatrjevala predstavnica vlade, ampak je urejena v našem Zakonu o zavarovalništvu v skladu z zakonodajo EU, ni bilo veliko razprav, nekatere pa so bile zgrešene.
Današnji mediji so objavili, da bo Vzajemna podelila zavarovancem 20 milijonov evrov, ker so zavarovalne pogodbe prekinjene. Pri tem gre za sredstva, ki so bila pri Vzajemni ustvarjena z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pa odpira dodatna vprašanja diskriminacije tistih zavarovancev, ki so bili zavarovani pri drugih komercialnih zavarovalnicah.
Vzemimo preprost primer: Janez je bil zavarovan 10 let pri Vzajemni, Franc pa je bil enako dobo zavarovan pri zavarovalnici X . Plačevala sta približno enako premijo. Po preoblikovanju Vzajemne bo zavarovanec Janez dobil nadomestilo za prekinitev zavarovanja in sorazmerni del od 20 milijonov (predvidoma minimalno 70 evrov) od ustvarjenih rezerv v Vzajemni. Njegov prijatelj Franc pa ne bo dobil od zavarovalnice X niti centa, čeprav je enako prizadet s prekinitvijo zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica X je popolnoma enako obravnavala Franca kot je Vzajemna obravnavala Janeza, ampak bodoči zakon bo Janezu zagotovil udeležbo v premoženju, zavarovalnica X, ki je na enak način ustvarjala rezerve z dopolnilnim zavarovanjem, pa Francu ne bo izplačala nič.
Izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je nesporno državni projekt, uveden in urejen z zakonom in ustavo, še manj pravično in razumno pa je, da država na enak način prekine vsem zavarovancem zavarovalno pogodbo, vendar zavarovancem Vzajemne da za to darilo oziroma neke vrste odškodnine, medtem ko zavarovancem zavarovalnice X ne nameni niti besede.
Osebno menim, da takšne razlike med zavarovanci v enakem položaju ne more vzdržati ustavne presoje. Taka razmerja neenakega obravnavanja nam niso neznana iz preteklosti, vendar mi želimo biti pravna država, na katero se zaklinjajo sedanji oblastniki. Bojim se, da mnogi med njimi tolmačijo pojem in vlogo pravne države na način, ki se ne poučuje na pravnih fakultetah …

Jože Artnak
Hvala za mnenje spoštovani in cenjeni g. profesor. Žal si predlagatelji zakona in tisti, ki ga sprejemajo (politika oz. poslanci), ne vzamejo dovolj časa za poglobljen strokovni študij tega primera, da ne rečem kaj druga. Ker se noče prisluhniti eminentni pravni stroki na tem področju, bo nastal še en primer pravne zakonske devijacije.

Tomaž Štebe
To pa ni več svoboDA, pač pa očitna neenakost. In molk odgovornih – npr. KPK, nenazadnje, zakaj pa ne, kar Ustavno sodišče (samoiniciativno)!? Upam, da ne ker ono umre zadnje.

Nuša Arze
Kaj sodniška stroka dela??????!!!!!USTAVNO——VRHOVNO SODIŠČE ne obstajata več ali so res vsem zavezali oči????????!!!!!!!!

Marija Fortič
To niso druga kot dobri obvodi odtujitve denarja kot kegalno.Zakaj so pacienti leta čakali na operacije,z izgovorom,da zavarovalnica določa kvote koliko operacij se lahko naredi in te plača.Na koncu leta so jim ostajali milijoni,pa zato naslednje leto ni bilo nič več operacij.Spomnite se samo g.Fakina in g.Miklavčiča,kje sta danes?Dobra smešnica,da bomo sedaj dibili 70€,če je pa več pa delnice? Zopet gromozanski legalni rop na pohodu.Ti poslanci kateri,danes potrjujejo te predloge zakonov,so res prepričani,da smo Slovenci totalni bedaki.Ali smo res?

Milojka Vihtelič
Neenakosti pred zakonom je kolikor hočete, povsod. V tem primeru pa je ni, saj so zavarovanci Vzajemne vedeli, pri kakšni pravnoorganizacijski obliki zavarujejo, zavarovanci ostalih zavarovalnic, pa prav tako, saj so bili zavarovani v profitnih organizacijah, oz.delniških družbah. Je pa tole transparenten primer, kako zavarovalnice poslujejo izključno z namenom ustvarjanja čim večjega profita in premoženja (kar je za lastnike isto), medtem pa nepotrebno višajo višino premij in podaljšujejo čakalne vrste, ker kao denarja ni. Škandalozno! Z vsem spoštovanjem, zelo vas cenim kot strokovnjaka, vendar menim, da ste vedno delovali v korist kapitala, kar dokazuje tudi vaše zagovarjanje mrežnega marketinga pri prodaji zavarovalnih produktov, kar pa je protipravno, saj je v nasprotju z ZDR in Obligacijskim zakonikom. Pa brez zamere.

Peter Hartman
Preprosto! Kot je bila rojena pač po življenjski dobi v miru umre. In fenix, če iz pepela vstane popolnoma na novo, zavarovanci pa vsi v enak položaj pred tem čudnim experimentom, kot posledici nerealnih stroškov in nereda na vseh ravneh takrat.

Anton Tropenauer
V kolikor bo zakon sprejet v predlagani vsebini še vedno upam,da ga bo ustavno sodišče razveljavilo.V koliko ne….

pravo#

Ali je res treba čakati 30 let, da bi država reagirala na stisko državljana …?

23. september 2023

Že od nekdaj je znano, da se posamezniki v težkih življenjskih situacijah obračajo na najvišje državne in politične predstavnike in jih prosijo za pomoč ali vsaj razumevanje za svoj težak položaj ali težave. V razmerju med državo in posameznikom, ki je v stiski, kaže država na svojo arogantno vzvišenost, če ostaja za stiske državljanov indiferentna in se odzove z molkom. V zadnjem času se s tem pojavom srečujemo tudi v Sloveniji, predvsem po prevzemu oblasti s strani sedanje vladajoče strukture, ki se po mnenju mnogih vede arogantno in vzvišeno nepravično do posameznikov, ki se nanjo obračajo pisno ali kako drugače. Pred dvema dnevoma je javnost izvedela, da je pred Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu, zaradi več kot 20-letnega molka naše države, v obupni stiski začel z gladovno stavko družbenik v Sloveniji izbrisane družbe.
To potrjuje več znanih primerov prizadetih državljanov – izbrisanih pravnih oseb v obdobju od leta 1999 do 2011, ko je bilo izbrisanih več kot 20.000 pravnih oseb in so bile posledično obveznosti kapitalskih družb ex lege, mimo veljavnega korporacijskega prava, prenesene na njihove ustanovitelje oziroma družbenike d.o.o. in delničarje. Državni zbor je v letih 2007, 2011, 2018 in 2021 ugotavljal, da je bil izbris pravnih oseb iz sodnega registra brez postopka likvidacije neprimeren in nesorazmeren ukrep, značilen za nepoznavanje podjetniškega prava. (Medklic: nepoznavanje korporacijskega podjetniškega prava je bilo posledica 45-letnega prepričevanja slovenskega »neukega« ljudstva, kako je korporacijsko podjetniško pravo sovražno in nesprejemljivo za slovensko podjetništvo. Po spremembi družbenega sistema pa je tiste, ki se niso takoj priklonili novem sistemu, bilo treba nemilosrčno kaznovati … po vzgledu tovariša Tita, ki je vse tiste, ki se niso mogli otresti zaljubljenosti v njegovega bivšega velikega vodjo, pošiljal na dopust na Goli otok.)
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da bi Slovenija zakon o izbrisu pravnih oseb lahko sprejela samo zaradi izjemnih okoliščin. To so takratne oblasti v Sloveniji spregledale.
Nekaj, kar bo ostalo našim zanamcem, »verjeli ali ne«, nepojmljivo, je, da je Državni zbor, kot najvišji državni organ, leta 1999 sprejel zakon po nujnem postopku, katerega naslov je poslancem bil znan iz večmesečne javne razprave, vendar z drugačno vsebino, ki jim je bila pri glasovanju dobesedno podtaknjena (več o tem v knjigi: Š. Ivanjko; Zakaj ste nas kaznovali, 2021, Kulturni center Maribor). Prav tako zanamci ne bodo verjeli v izigravanje več tisoč slovenskih državljanov s tem, da je Državni zbor (sodoben, demokratičen, nepogrešljiv) leta 2021 sprejel Zakon o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb, v katerega obrazložitvi je jasno zapisano: »Sprejem ZFPPod je pomenil politično in pravno napako«.
Prav zaradi te politične in pravne napake je več deset tisoč slovenskih državljanov ostalo brez vsega ali delnega premoženja, na podlagi zakona, kakršnega ne pozna nobena druga država, vendar to ne tangira (slučajna koincidenca; politični in pravni napaki) dveh eminentnih pravnic in političark, predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki na prošnje obupanih oškodovancev odgovarjata sicer prijazno, vendar z neznosno lahkotnostjo in indiferentnostjo zavračata kakršno koli pomoč.
Tako na primer:
Kabinet predsednice Republike dne 10. 8. 2023 prosilcu za ukrepanje odgovarja, da obžaluje njegov položaj in pozna zadevo, vendar (zaključi odgovor): «Pri tem pripominjam, da je predsednica republike, kot že omenjeno, s problematiko seznanjena, nima pa sama nobenih formalnih pristojnosti, s katerimi bi lahko vplivala na samo vsebino zakona.«
Prosilcu, pa tudi mnogim drugim, je verjetno težko razumeti, da predsednica republike, ne bi mogla povprašati, se posvetovati, spodbuditi tistih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rešitev napake v zakonu, ki onemogoča vsaj enemu od več tisoč oškodovancev dobiti odškodnino za preteklo politično in pravno napako.
Predsednico Državnega zbora so predstavniki družbenikov izbrisanih družb, združeni v CINIP-u, večkrat prosili za srečanje in razgovor o nerazumljivosti sedanjega zakona in je bilo že dogovorjeno srečanje, ki je bilo najprej odloženo, potem pa zavrnjeno z njene strani. Tudi ob obvestilu o gladovni stavki enega od oškodovancev pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu je bil odgovor njenega kabineta jasen: »Mag. Urška Klakočar Zupančič kot predsednica Državnega zbora nima pristojnosti nad zadevami, ki spadajo pod sodno ali izvršilno vejo oblasti.«
Razumljivo je, da nima pristojnosti, ima pa možnost, da preko ustavnih in zakonodajnih pristojnosti ne samo spodbudi reševanja omenjene problematike, temveč lahko že v svoji funkciji poslanke, v skladu z 88. členom Ustave, predlaga Državnemu zboru odpravo napake v zakonu ali pa da se z zakonom dokončno uredi, da nihče nima pravice do odškodnine. Seveda poslanka v funkciji predsednice DZ tega ni dolžna vlagati oziroma storiti, vendar bi bilo korektno (saj prizadeti pričakujejo vsaj jasen odgovor, da ni politične volje za odpravo napake), da se pogovori s tistimi, ki so prizadeti in ki menijo, da bi predsednica DZ v tej funkciji lahko prispevala k popravku zakona, ki je nerazumljiv in neuresničljiv, kar je ugotovilo tudi Državno odvetništvo.
Tudi ugotovitev, da so bili poslanci v letu 1999 zavedeni(!) pri sprejetju ZFPPod, bi Državni zbor moral zavrniti zaradi svojega ugleda ali pa se opravičiti javnosti za napako.
Splošno je znano, da nepripravljenost političnih voditeljev za komunikacijo pomeni izogibanje reševanju težkih vprašanj in prevzemu odgovornosti za njihovo reševanje. Posledično trpijo državljani, kar lahko povzroča veliko nezadovoljstvo ali kritiko v družbi.
Moj znanec me je opozoril, da je 23 let čakanja, da se reši problem izbrisanih pravnih oseb, prekratek čas, da bi dozorelo spoznanje pri političnih osebnostih, da je čas za prekinitev molka. Pri tem me je spomnil, da je bivši predsednik republike gospod Borut Pahor zmogel toliko moči, da je po 30 letih molka povabil na razgovor predstavnike izbrisanih fizičnih oseb in se jim opravičil za pravno in politično napako. Potolažen sem izračunal, da je do 30-letnega molka od časa izbrisa pravnih oseb potreben še kratek čas in da oškodovanci potrebujejo samo še 7 let …
Ob tem se, takole mimogrede, sprašujem, kdaj bodo najnovejši izbrisani (ob vseh dosedanjih) – zavarovanci prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja – dočakali opravičilo države oziroma popravek škode … Koliko oblastnih garnitur se bo v vmesnem času moralo zamenjati?

Boštjan Boštjan
Šime, poklon da ste to napisali in dodatno ponazorili, vse dobro.

Vojko Ličen
Točno tako je, dragi profesor. Fina aroganca, bi temu rekel. Razume problem o katerem sprašuješ, ne razume ali pa noče razumeti problema, ki ga imaš. Sklicevanje na nepristojnost je najlažji način, ki se ga politiki poslužujejo za reševanje problema, pred katerega so postavljeni. Rešujejo svoj problem.

Tone Potocnik
Moj pokojni oče je rekel…, ko pridejo do oblasti so pijani od tega…., in sam dodam…, pijanca primarno skrbi kako priti vsaki dan do pijače, vse drugo se mu je….e.

Milan Robič
če lahko civilne iniciative kot je Inštitut 8. marec zmorejo vlagati zakonske pobude, lahko tudi predsednica z lahkoto zbere podpornike in vloži zakonsko pobudo – ko sem se sam obrnil nanjo kot na odvetnico, če bi me zastopala pred US po brezplačni pravni pomoči, mi je odgovorila, da ima tako pozicijo, da lahko sama izbira kliente, ki so očitno visoko plačilno sposobni – vendar to spregledam, ne morem pa spregledati, da ni sposobna oblikovati strokovne ekipe in problem rešiti – naj se prizadeti obrnejo na Inštitut 8. marec če se ta ne bo odzval samodejno na tovrstno državljansko pobudo – prizadeti stavkajoči ne ravna optimalno, s problemom bi se moral soočiti po poti vedenjskega ekonomije etike kreposti in se fokusirati na prihodnost, ki ni odvisna od rešitve pravnega spora – ker imam sedmo leto dvomljiv sodni odvzem poslovne sposobnosti pred pravosodnimi in preiskovalnimi organi, pač delujem krepostno v društvu Natura 2020, ki sem ga pred desetimi leti ustanovil, da si pomagam sam in tako lahko pomagam naravi, otrokom,…..osredotočen sem na zdrav življenjski slog – na poslanstvo. Seveda sem plačal ceno psihične vojne v boju za dostojanstvo, zredil sem se za 60 kg, kar ne bo lahko shujšati, a se bom moral tudi s to vedenjsko bitko ekonomije etike kreposti soočiti, ča želim potrditi najvišje dobro. Stavkajoči je poslan na svet z drugačno misijo, ki je ni prebudil. Ni zbran in stvar mu uhaja izpod rok. Računati mora nase, na lastno dostojanstvo, ki ga ni izgubil, nekje v otroštvu mu je zamrznjeno. Pot odrešitve pa je naporna, a zmogel bo, če bo podučen o zmoti. Nobenega dvoma ni, da ravna pravilno, ker morda je Inštitut 8. marec zmožen rešiti to kar podzavestno pričakuje od napačnih ljudi. Ob pravem času je na pravem mestu, obrnil pa se ni na prave ljudi, toda ekonomije etike kreposti ali vesolje vedno poskrbi, da informacija pride v prave roke. Dejstvo je, da sodi civilna iniciativa med mehanizem zavor in ravnovesja, isto kot institut predsedniške preiskave, ki ga lahko sproži vsak predsednik države.

Anton Dobrovolec
Spoštovi profesor, vi ste to zgodbo pravno lepo napisali samo vladajoče garniture se niso niti malo zganile z mrtve točke. Nobeden politik noče rešit ta problem in ga ne bo ker je preteklo kar nekaj let in se nočejo s tem ukvarjat.

Dragica Bacani
….moj odgovor na vprašanje na koncu vašega resničnega zapisa.
Nešteto oblastnih garnitur se lahko menjava, pa ne bo nič drugače.
Malo eni, malo drugi, ampak vsi so isti!
Mislim, da bi še vedno bila LUSTRACIJA rešitev!
KORITA OSTAJAJO, SAMO SVINJE SE MENJAVAJO!
(grafit na kesonu za smeti v MB.)

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Ivanjko. Vse ste lepo napisali in obrazložili. Vendar, v Republiki Sloveniji imamo tri vrste oblasti: politično, sodno in izvršilno. Na lokalnih in državno zborskih volitvah zamenjamo politično oblast. Ali so levi ali desni, na koncu je to naša vlada. Sodne in izvršilne oblasti ne menjamo, zato se stvari ne premikajo nikamor.
Pr. Kako lahko sodnica brez pravosodnega izpita zahteva od odvetnika da ima pravosodni izpit, a sama ga nima. Odgovor je preprost, ima podporo od svojih nadrejenih. La lua hes mua. Vse dokler bomo na volitvah volili samo politično oblast, do tedaj bo takšno stanje, kot ga imamo. Zato je treba na volitvah menjati tudi druge dve oblasti in ne samo politično.

Marta Leljak
Prizadeti čakajo in čakajo……

Kukovec Zlatko
Spoštovani to je pravi naslov, prosim napišite kaj: https://www.venice.coe.int/WebForms/pages/?p=04_contact_us&lang=EN

Kukovec Zlatko
Spoštovani, tu pa je še en naslov, končno nova predsednica EŠČP! https://www.echr.coe.int/w/siofra-o-leary

Kukovec Zlatko
PROTOCOL No. 14 TO THE CONVENTION FOR THE PROTECTION OF HUMAN RIGHTS AND FUNDAMENTAL FREEDOMS, AMENDING THE CONTROL SYSTEM OF THE CONVENTION, CETS 194, 13 May 2 0 0 4.
Že dolgih 19 let. slovenski odvetniki veselo kasirajo enormne vsote denarja za pisanje pritožb na ECHR, strankam ne povejo da so samo 3 procentne možnosti da ECHR (SLOVENSKA SODNA PISARNA, Ana Vilfan Vospernik, Katarina Zidar Al-Mutairi, … sodnik posameznik Egidijus Kuris) sprejme v obravnavo njihovo pritožbo. —- https://publishwall.si/dosjemilkonovic/post/309691/pravni-nihilizem-in-opravilna-nesposobnost-ustavnega-sodisca
2017-07-30 Kaj počne Ana Vilfan v Strasbourgu
Katastrofalne posledice takega početja pa se kažejo tudi v tem, da je s tem pravici in resnici blokirana tudi pot v Strasbourg, kjer že v predsobi evropskega sodišča za človekove pravice nad selekcijo zadev prispelih iz Slovenije »kraljuje« – bolje rečeno veselo MESARI, pravna sodelavka slovenska »vrhunska pravnica« gospa Ana Vilfan Vospernik – KRALJICA vseh zavržb slovenskih pritožb na ESČP,
ki z ENAKO DIKCIJO, do pike in vejice natančno po isti šabloni,
zavrača in meče v koš,
vse »državi nevarne pritožbe« zaradi kršitev človekovih pravic, ki pridejo iz Slovenije.

Kukovec Zlatko
IN TO NAJ BI BILA PRAVNA EU??? SRAMOTA, SLABŠE OD BALKANA!!! https://www.echr.coe.int/Documents/Admissibility_guide_SLV.pdf
Že več let je Sodišče zaradi različnih dejavnikov preobremenjeno s pritožbami posameznikov (31. avgusta 2010 jih je na reševanje čakalo 130.000). Ogromno večino teh pritožb (več kot 9 5 % ) pa ZAVRNUJEJO ,
NE DA BI JIH OBRAVNAVALI PO VSEBINI, saj ne izpolnjujejo enega od meril dopustnosti, določenih s Konvencijo.
To prinaša težave iz dveh razlogov.
Prvič, ker mora Sodišče odgovoriti na vsako pritožbo, ne more v razumnem roku obravnavati zadev, ki si zaslužijo obravnavo po vsebini, javnost pa od tega nima nobene prave koristi.
Drugič, več DESET TISOČIM PRITOŽNIKOM ZAHTEVKE ZAVRNEJO, kar se pogosto zgodi po več letih čakanja.

Kukovec Zlatko
Spoštovani, prosim posredujte predsednici. Mene je že predsednik blokiral, tudi predsednica??? http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-
2002/mk.nsf/3d3dc46d8a26fe27c125678d00365e48/c2f88c891b1a5121c125696100
29cd38?OpenDocument
Položaj predsednika Republike Slovenije je opredeljen z USTAVO ZAGOTOVLJENIM VARSTVOM
varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
z ustavnimi načeli demokratične države, pravne države in socialne države,
z načelom, da vsa OBLAST IZHAJA iz LJUDSTVA ter z načelom DELITVE OBLASTI.
Z nekaterimi zakoni so dane predsedniku republike pristojnosti, ki niso izrecno navedene v ustavi oziroma ne izhajajo neposredno iz ustavnih določb:
po Zakonu o varuhu človekovih pravic (ombudsmanu) predlaga državnemu zboru, da izvoli varuha človekovih pravic.
Vloga predsednika Republike Slovenije kot faktorja integracije v političnem sistemu prihaja do izraza s tem, da predvsem s svojo JAVNO BESEDO povezuje državljane v njihovi pripadnosti
državno organizirani skupnosti.
Predsednik republike s svojimi JAVNIMI NASTOPI PROMOVIRA temeljne civilizacijske vrednote,
to je na prvem mestu SPOŠTOVANJE človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
utrjevanje zavesti nacionalne pripadnosti in pripadnosti mednarodni skupnosti,
načela demokracije, pravne in socialne države, solidarnosti, …

pravo#

“Navidezno zaljubljeni ljudje”

25. september 2023

V predvolilnem času se navidezno zaljubljeni ljudje v strankarskega vodjo, ki se vzpenjajo po politični lestvici, pogosto obnašajo kot ženska, ki je ob srečanju z Gandijem izjavila: “Zaljubljena sem v vas.” Gandi je odgovoril: »To je napaka. Jaz sem star in nič kaj lep. Poglejte raje tiste mlajše, ki gredo za menoj.« Ko je pogledala in videla, da ni nikogar za njim, je to tudi povedala: «Za vami ne gre nihče.« Tokrat Gandi pogleda žensko in ji reče: »Če bi res bili zaljubljeni vame, se ne bi ozirali, ali gre kdo za menoj.«

Metka Penko Natlačen
Odlična primera!

Dušan Dovečar
Boljše se ne da povedat👍👍

Milka Knezevic
To je istina.
Ugodan vikend Vama i Vašoj obitelji.

etika#

Odprava krivic družbenikom izbrisanih družb ponovno pred Ustavnim sodiščem

26. september 2023

Po najnovejših informacijah je eno od okrajnih sodišč na pobudo Državnega odvetništva ponovno vložilo zahtevo za ustavno presojo Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021, in doslej noben oškodovanec v dveh letih ni dobil odškodnine. To pomeni, da je mogoče pričakovati obravnavo ustavnosti omenjenega zakona, zlasti pa določb 5. člena, ki so nerazumljive in vnesene v zakon z amandmajem skupine poslancev. Podrobneje vsebina predloga Državnega odvetništva ni znana. Po vsej verjetnosti gre vsebinsko za enak predlog za presojo, kot ga Ustavno sodišče pred nekaj meseci ni sprejelo v obravnavo zaradi procesnih ovir. Predmet obravnave na Ustavnem sodišču bodo tudi nekatere druge določbe tega zakona, na katere smo opozarjali od samega sprejetja zakona v novembru leta 2021.
Upamo, da bo Ustavno sodišče s svojo odločitvijo pospešilo 23-letno reševanje agonije družbenikov izbrisanih pravnih oseb, kajti do dokončne rešitve bo, ne glede na to, ali bo za družbenike koristna ali ne, treba čakati še nekaj let, ker ni politične volje sedanje oblastne strukture, da bi se spor rešil, zlasti pa ne v korist oškodovancev.
Sicer pa so že Rimljani znali povedati: Coram iudice et in alto mari sumus in manu Dei. (Pred sodnikom in na globokem morju smo v božjih rokah).Ne vem, kaj bi rekli Rimljani, če bi bila zraven še politika.

Milan Robič
bravo, očitno se je splačalo nasloviti apel na predsednico na glas 🙂 in civilne iniciative 🙂

Kukovec Zlatko
Coram iudice et in alto mari sumus in manu Dei. (Pred sodnikom in na globokem morju smo v božjih rokah). Danes smo že na pol poti proti Marsu, tudi sodelujejo naši znanstveniki, … in naša alpska dežela je še vedno v “rimskih časih”!

Franc Mihič
Šokantno razkritje: Tako sta Aleš Zalar in Mitja Gaspari uničila prek 60 tisoč podjetij, Slovencem pa vzela streho nad glavo! https://nova24tv.si/slovenija/politika/sokantno-razkritje-s-protiustavnim-zakonom-iz-leta-1999-ki-ga-ne-poznajo-nikjer-drugje-v-evropi-sta-ales-zalar-in-mitja-gaspari-unicila-preko-60-tisoc-podjetij-slovencem-pa-vzela-streho-nad-glavo/

pravo#

Čudoviti metulji živijo kratko

28. september 2023

Čudoviti metulji živijo kratko, en ali dva dneva, prihajajo iz velikih prostranstev, s svojo barvno raznolikostjo nas razveseljujejo, pomagajo čebelam opraševati različno bilje in ne živijo samo od nektarja, ampak se prehranjujejo tudi v blatnih mlakah. Barve na njih spominjajo na prah.
Znana je trditev, da zamah metuljevih kril na enem kraju sveta lahko povzroči neurje na drugi strani zemeljske krogle. In mi ljudje živimo neskončno dlje in pozabljamo, da imamo tudi krila in čemu so namenjena … Krila metuljev nas opominjajo, da ne glede na to, kako dolgo bo naše življenje trajajo, moramo živeti, in če nimamo kril, jih moramo najti. Tudi če jih ne uporabljamo, ker nas je strah pred letenjem, pa jih moramo imeti, da bi se obarvali z edinstvenimi barvami življenja … Kako smo nepravični, ko v starosti razmišljamo, da smo kot metulji zapravili svoje življenje …

Andreja Brezovnik
Vsakomur je namenjena edinstvena in svojevrstna pot. V veliki večini je edina pot – najkrajša pot od glave do srca pri mnogih tudi najdaljša.
In dokler metulj maha ima svoj odtis na tem Svetu, prav tako sam človek.

Boštjan Boštjan
Brez čebel in tudi metuljev bi se življenje na Zemlji ustavilo v dobrih 50 letih, to sem ta teden prečital oziroma slišal.

Tania P
“Non venti ante suos prudentia nobilis annos” Plemenita modrost ne pride pred leti (prav vsem). Zato nekateri ostajajo metulji.

Igor Triller
Vseeno razmišljam, kako nerodno mora biti, če ima muha enodnevnica slab dan….

življenje#

Naš vsakdanji selfi …

29. september 2023

Starejša generacija v naši družbi se srečuje s pojavi, ki jih ne razume ali pa ocenjuje, da so nevarni za kvaliteto življenja v družbi.
Dejstvo je, da smo starejša populacija večino svojega življenja preživeli v kolektivističnem pojmovanju družbenega ustroja in kulture življenja, za katero so bili v ospredju skupinski interesi, solidarnost in tesne družinske vezi. Posamezniki so bili pogosto pripravljeni žrtvovati svoje osebne cilje za dobrobit skupine. Medosebni odnosi so bili zelo pomembni. Osredotočali smo se na vzdrževanje harmoničnih odnosov in se izogibali sporov oziroma jih reševali na način, ki je ohranjal družbeno ravnotežje. Skupinski uspehi so bili pomembni in dosežki posameznika so se pogosto pripisovali tudi skupini. Osebna priznanja niso bila vedno tako poudarjena.
V tej smeri sta delovali socialistična ideologija in vera, čeprav sta bili obe strogo ločeni in medsebojno neprijateljsko razpoloženi.
Danes prevladuje individualistična kultura, za katero je značilna osnovna enota družbe – posameznik. Poudarek je na osebnih svoboščinah, samostojnosti in dosežkih posameznika. Posamezniki pogosto sledijo lastnim ciljem in interesom. Poudarja se neodvisnost posameznika. Medosebni odnosi so manj tesni in ljudje so bolj nagnjeni k izražanju svojih mnenj ter uveljavljanju svojih interesov, tudi če to pomeni medsebojne konflikte. Posameznik se običajno identificira bolj z lastnimi osebnimi lastnostmi, cilji in dosežki. Poudarek je na osebnem uspehu in dosežkih posameznika. Priznanja in nagrade so običajno bolj usmerjeni v posameznika.
To, kar starejše danes moti ali pa tega ne razumemo, je prisotnost posebnega narcizma, za katerega je značilen občutek nerealne posebnosti posameznika, ki je na meji med grandioznostjo in brezvrednostjo.
Realno vrednotenje sebe je neznano. Nobene empatije ni do tistih, ki izgubljajo v življenju, nasprotno, ponižuje se jih. Vedno iščemo načine, kako poudariti, da smo boljši in uspešnejši od drugih. Omalovažujemo tiste, za katere čutimo, da bi nas lahko ogrožali. Manjka nam pripravljenost prilagajanja in se izogibamo situacij, v katerih bi se lahko srečali z neugodnostmi. Naše notranje težave in probleme rešujemo z ravnanji, usmerjenimi navzven. Bistveno je nekaj doseči v življenju, ne pa vzpostaviti človeške odnose z drugimi. Pravzaprav začenjamo pozabljati na bistvo življenja in nam je zunanja forma bolj pomembna kot pa vsebina in medčloveški odnos z drugimi. Težimo k perfekcionizmu do neznosnosti, pogosto samo zato, da bili boljši od drugih. Zunanji odnos nam pomeni vse, kot je selfi pomemben na področju fotografiranja. Hvalimo in občudujemo tistega, ki ponižuje druge. Sram nas je, če ne dosežemo tistega, kar se od nas pričakuje. Bolj kot od alkohola in drog smo odvisni od potrošništva.
Starejši ne bomo spreminjali teh trendov življenja, lahko pa to povemo, če ne zaradi drugega pa zaradi opozorila, da nas marsikaj moti, ali pa vsaj da rešimo dušo svojo (dixi et salvi animam meam).

Natalija Drolc
Oh, kako drži!
Hvala za vaše misli, ki jih redno prebiram in moram poudariti, da me spodbudijo k razmišljanju, samorefleksiji in k pogledom ki je širši.

Breda Rožič
Zelo lepo zapisano. Individualizem in egocentričnost razkrajata in uničujeta družbene odnose grajene na vrednotah samospoštovanja in spoštovanja.

Lojzka Furlan
Na žalost je vse, kar ste napisali res….

Anđelka Ivanjko
Tako lijepo, istinito stvarno. Hvala 🙏🙋♥️

Tone Potocnik
Čudovito opisana diagnoza današnje družbe.Ta prekleti ego…jaz, mi…potem pa dolgo, dolgo nič…je kuga 21.stoletja. Zato je danes veliko bogastvo imeti ob sebi, se družiti s skromnimi, modrimi, a po srcu in duši velikimi ljudmi.
Takih, pa je žal vsaki dan manj, so redki in ti so naše veliko bogastvo.
Upam, da se strinjate z mano.

Peter Hartman
Zgolj Jaz svobodni Jaz v solidarni skupnosti z vsemi Jaz- i in zavestjo da je medsebojna soodvisnost pogoj za preživetje vseh ima možnost preživetja!

Anton Tropenauer
Tudi starejši se bomo morali postaviti za sebe. Sploh tisti, ki celo življenje delamo moramo spoštovati samega sebe in zahtevati od družbe kar nam pripada.

Ivan Korelc
Mladina je običajno ogledalo odraslih. Pravzaprav, drugače sploh ne more biti.

Tanja Pirh
Iskrena hvala za ta zapis.

Anča Holobar
Družbena skupnost potrjuje vrednost posameznika. Narcisoidni individualizem pa je čista in nevarna patologija.

etika#