5. november 2023

Ob prvi obravnavi Predloga Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z., ki je potekala v Državnem zboru 21. 9. 2023, je bil omenjen moj podatek, objavljen v časopisu Delo, dne 21. 9. 2023, v članku: Poziv k zaustavitvi zakona o preoblikovanju Vzajemne d.v.z., kjer sem povedal: »V Evropi je 800 vzajemnih zavarovalnih družb«. V razpravi so nekateri poslanci razpravljali, da je slovenska Vzajemna d. v. z. unikat.
Moja izjava v Delu je morda res nenatančna, kajti zagotovo je vzajemnih oblik zavarovalnic verjetno veliko več kot 800 in se njihovo število vedno povečuje, ker so zavarovanci spoznali, da se lahko ceneje zavarujejo v vzajemnih oblikah zavarovalnic, kot je to po naravi stvari možno pri zavarovalnih delniških družbah, ki delujejo zaradi ustvarjanja dobička, vzajemna zavarovalnica pa deluje zaradi kvalitete zavarovanja in v korist zavarovancev, saj se dobiček ne izplačuje zunanjim delničarjem, temveč ostaja v razpolaganju zavarovancev. Trend vzajemnih oblik zavarovanja je v Evropi v porastu.
Moj podatek v Delu o 800 vzajemnih zavarovalnicah je temeljil na podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF), ki je prevzet kot osnova zelo obsežne dvesto strani obsegajoče študije, ki jo je naročil in obravnaval Evropski parlament in je dostopna na: https://www.europarl.europa.eu/…/IPOL-EMPL_ET(2011…
V uvodu dokumenta Vloga vzajemnih družb v 21.stoletju ( Die Rolle von Gegenseitigkeitsgesellschaften im 21. Jahrhundert) Evropski parlament ugotavlja:
»Vzajemne družbe igrajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu in družbi, saj ponujajo velikemu deležu državljanov EU socialno varnost in drugo zavarovalno zaščito.«
Po podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF) iz let 2008 -2010 se tržni delež vzajemnih družb giblje od nič (kot npr. na Cipru, Malti, v Litvi in Latviji) do skoraj treh četrtin trga, kot npr. na Finskem (73 %). Poleg Finske imajo visok tržni delež še Avstrija, Nemčija, Danska, Francija in Slovaška. Poleg držav članic, kjer tovrstna podjetja niso prisotna na trgu, je tržni delež nizek tudi na Irskem, Portugalskem, v Grčiji, Združenem kraljestvu in na Poljskem.
V omenjenem dokumentu Parlamenta EU je delež vzajemnih družb in zadrug na zavarovalniškem trgu (skupni tržni delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj) v posamezni državi članici EU, kot sledi: Finska 73 %, Avstrija 60 %, Nemčija 44 % (skupno število Nemčiji je 279), Danska 42 %, Francija 39 %, Slovaška 39 %, Nizozemska 33 %, Španija 29 % in podobno.
Razmeroma velike tržne deleže beležijo še: Švedska, Francija in Finska. Tržni deleži v tem sektorju so še posebej nizki v Estoniji, Luksemburgu in na Irskem. Če primerjamo tržne deleže, o katerih poroča ICMIF za leti 2008 in 2010, je prišlo do povečanja v večini držav članic, kot so Nizozemska (7,1 %), Bolgarija (5,8 %), Estonija (4,4 %) in Finska (2,2 %).
Ob vsem tem številu vzajemnih zavarovalnic v EU se je v razpravi poslancev v Državnem zboru RS govorilo o unikatni slovenski ureditvi vzajemne zavarovalnice.
Kljub zahtevi, da mora Predlog zakona vsebovati pojasnila o usklajenosti predloga zakona s pravnim redom Evropske unije, pri omenjenem Predlogu ni podanega nobenega pojasnila o morebitnih ureditvah v državah EU-
Nasprotno, predlagatelj v obrazložitvi Predloga zapiše v toč. 5. “Glede na unikatno obliko in način ustanovitve Vzajemne predlagatelj ne more ponuditi primerjalnega pregleda. Zakonskega urejanja pravnega položaja in preoblikovanja konkretne družbe za vzajemno zavarovanje drugi pravni sistemi ne poznajo, zato prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih oziroma prilagojenosti predlagane ureditve pravu evropske unije ni mogoče podati”. Neobičajni in slučajni spodrsljaj predlagatelja, ali pa tudi ne. (?!)
Zavarovanci bi od predlagatelja zakona pričakovali bolj jasna strokovna pojasnila o drugih (tujih) pravnih sistemih, ki poznajo mutualizacijo vzajemnih zavarovalnic in položaj ustanovitelja, ki zagotovi ustanovni vložek, zlasti če sezakonom mimo zavarovancev sprejemajo odločitve, ki pomenijo odvzem pravic odločanja lastnikov-zavarovancev o njihovih lastniških pravicah.
www.europarl.europa.eu

Vlado Sega
Zelo po domače se lotevajo nekaterih zgodb.

Alojzij Kolenc
Zelo lepo, jasno, dokumentirano, napisano g. prof., hvala.

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko razumljivo napisano, hvala samo vlada je gluha za strokovne nasvete.

Alojzij Kolenc
Zakaj pri nas NI možna taka zavarovalnica…, zakaj je pri nas VSE narobe…

pravo#

7. november 2023

Na Višji pravni šoli sem pogosto vodil skupine študentov na sodišče, kjer so prisostvovali sodnim razpravam.
Predhodno sem jim svetoval, naj bodo zlasti pozorni na nastope strank, odvetnikov in članov sodnega senata (sodnikov in porotnikov), pa tudi zapisničarke. Pravni problemi niso bili v ospredju.
Pogovor med študenti je pokazal, da so bili pozorni zlasti na:
– vzvišenosti sodnikov do odvetnikov in odvetnikov do strank,
– zanemarjenost ali neprimernost pri oblačenju (takrat ni bilo sodnijskih in odvetniških tog),
– prestrašenost strank,
– medsebojno napadalnost odvetnikov,
– poskus odvetnikov, da z vprašanji prestrašijo nasprotno stranko,
– poskus sodnika, da umiri sprte strani,
– poskuse odvetnika, da pokaže, kako nasprotnik ne obvlada prava,
– sodnikovo iskanje dokumentov v spisu, kot da ne pozna vsega, kar je v spisu,
– nezainteresiranost sodnika in odvetnikov, kadar stranka ali priča obširno razlaga nek dogodek,
– zdolgočasenost nekaterih porotnikov,
– izražanje nasprotovanja z mimiko obraza ali s posmehovanjem ene stranke ob določenih izjavah nasprotne stranke,
– nezmožnost ugotavljanja kako se udeleženci počutijo v sodni dvorani in kaj od sodišča pričakujejo.
V razpravah po obisku sodišča študenti niso bili navdušeni, da bi v svojem poklicnem življenju igrali vlogo sodnika, tožilca ali odvetnika, več interesa so pokazale študentke. …
Ko sem jih pozneje spraševal, ali so pri odvetnikih opazili, da si skupaj s sodnikom primarno prizadevajo ugotoviti resnico v spornih razmerjih ali pa le zmagati v sporu, niso bili v dilemi z odgovorom…
To je bilo pred več desetletji, danes je to po vsej verjetnosti vse bistveno drugače, ali pa tudi ne …

Janja Hojnik
Profesor Ivanjko, ravno danes me je ena gospa vprašala, če še predavate, in povedala, da ste predavali na VEKŠ in s kakšnim veseljem je hodila na vaša predavanja.

Peter Hartman
Saj tu na žalost in absurdno ne velja olimpijsko načelo ampak pomembno je zmagati. Saj od nekdaj je bistvo spora ravno prevladati. To je žal človeško bilo, je in se bo, hm do kdaj?

Valentina Košič
Čudovito vas je brati, in se učiti od vas, tako veliko željo sem imela iti v pravno šolo, a mi ni bilo dostopno, sedaj pa leta🤔

Franc Majda
VI STE RES ENKRATNI G, SIME SKODA DA NE OPRAVLJATE VEC VASEGA POSLANSTVA LJUDJE Z TAKO RAZGLEDANOSTJO IN ZNANJEM BI MORALI BITI NESMRTNI CESTITKE ZA VSE KAR STE NAREDILI

Jožica Lovko
Menim, da je danes še bistveno slabše. Preveč filmov gledam, predvsem ameriških… in vidim, da je vse odvisno od tožilca ali pa dobrega odvetnika, ki tudi morilcem lahko zbojujejo zmago, da so osumljenci nedolžni. Jaz ne verjamem v pravičnost. Samo denar, s katerim se podkupuje. 😢 Samo zmage štejejo, verjetno.

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Ivanjko. Tako kot vedno objavite veliko zanimivega iz pravne prakse. Na žalost, stanje se ne bo spremenilo na boljše vse do tedaj dokler na volitvah volimo samo politično oblast. Sodna in izvršilna oblast pa ostajata na oblasti (nedotaknjeni).
Pr. Sodnik zahteva od odvetnika da ima pravospdni izpit, sam ga pa nima. Na višje sodišče je brezvredno se pritožiti, ker izvenzakonski partner sodnika je šef in pritožba ne bo uspešna. So številni primeri korupcije v sodni in izvršilni oblasti, tako da oškodovana stranka ne more biti zadovoljna z rešitvijo svojega primera.
Pr. 1. Kako je možno v pravno urejeni državi da je pokojni še vedno lastnik enega dela nepremičnine.
Pr. 2. Kako je možno da je izterjevalec soprog sodnice in brez problema pride na lokacijo kjer še ni bilo zapuščinske razprave in si dediča nažene ven iz hiše.

Andrej Razdrih
Precej podobno je danes, samo sodniki niso več tako vzvišeni…

Dejan Petkovic
Se mi zdi da sodniki še vedno zaskrbljeno obračajo spis, kot da ga vidijo prvič🙄

Diana Privšek
Odličen zapis! Me je spomin zanesel na študij na VPŠ daljna leta nazaj

Lučka Laure
Če samo gledam in poslušam poslanko go. Leno Grgurevič v DZ, sem vam v celoti odgovorila. Katastrofa. In nič boljša ni ga. Klakočar.

Vojko Ličen
Zapis mi je obudil spomine na dogajanje v Žitni ulici leta 1971.

Anton Gajšak
Vaš zapis, se popolnoma sklada z mojim mnenjem, glede odnosov in dejanj v sodni dvorani, ko sem opravljal sodniško pripravništvo. Dodam lahko le, da je bilo celotno sodno osebje zelo prijazno do mene. Tudi danes, ko delujem kot sodnik porotnik je popolnoma enako.

Spomenka Valušnik
Malo je posameznikov tako strank kakor tudi odvetnikov in žal tudi sodnikov, ki v procesih ne iščejo resnice ampak le kažejo svojo moč. Res je izjemno pomembno kdo in kako te zastopa na sodišču, ter seveda izjemno pomembno da imaš v sodni dvorani sodnika, ki ima pred sabo spis ki ga je preučil.

DrscSuzana Čurin Radović
Osebno menim, da se premalo upošteva Konvencija človekovih pravic, po kateri se vsak za svoje zadeve pravno osveščeni človek lahko zastopa tudi sam, saj se pričakuje, da pozna zakone, po katerih se je dolžan ravnati. Vzvišenost nekaterih pravnih strokovnjakov nad takimi strankami je ne le nepotrebna, ampak po moje dokazuje, da ne razmišljajo kaj dosti o svojem poslanstvu za dvig pravne kulture v družbi.

Katarina Vinkec Vinkec
Pred več desetletji je sodnik lahko izgubil točke pri plači, če je delal po krivici.

Breda Rožič
Žalostno, vendar resnično. Kot sodnica porotnica sem to tudi sama večkrat opazavala in takrat izgubila vero v pravično sodstvo. Izobraževanju manjka predmet Samopodoba😉

Vesna Pomlad
Vse raste, se razvija, se pozablja in tudi pravniki, zdravniki, ekonomisti so pozabili osnovna načela pravičnosti, zdravstva in ekonomije….. In ko se povzpnejo do statusnih nazivov, potem so prepričani da jim je ta položaj namenjen od samih bogov in postanejo bogovi, k sreči be vsi, no saj za vse niti ni prostora…..

Božo Mijatovic
Kot laik, z 11 letno izkušnjo, cca 30 obravnav, ZPP, ZNP, KZ, kazensko vse zavrženo, cca 12.000.00 EUR sodnih stroškov, je moj laični podled na pravnike, sodnike, odvetnike, 😰🇸🇮….. Srečal sem se z 6 sodniki, 6 odvetniki in sem zaključil: razen 1 sodnice, ime ne bom omenjal, vse ubogo.. Kot ne Slovenec sem včasih moral popravljati strokovne osebe v retoriki in pravopisu. Konkretno, odvetnica iz CE, ne ve kakšna je razdalja med CE in Velenje, da ne govorim o zastraševanju stranke, osebno mene in podobno. Absurd. Vam pa lep pozdrav 🤝….

Matjaž Ješovnik
Po mojih izkušnjah sodniki v glavnem razmišljajo, kako bo njihova sodba vplivala na nadaljnje podobne spore in zaščitijo kapital, ustanove…

pravo#

10. november 2023

da se tisti, ki spoštujejo zakone, čutijo svobodne, vendar pa to ne velja za tiste, ki spoštujejo davčne zakone, ker jim njihovo svobodo omejujejo davčni organi; čim bolj jih spoštujejo, tem bolj so na očeh davčnih organov.

Mojca Petek
Ziva resnica dr.Ivajnko.

Igor Triller
IGNORANCAM JURIS NOCET!

Matjaž Ješovnik
Cicero je bil in naj tam bo. Kakšno neumnost je pihnil!
Če so zakoni slabi in diskriminatorni, potem ob tem ne moreš čutiti svobode.
Podložni tako, da se sami prepričamo v iluzijo svobode, je seveda želja vsake oblasti.
Pri nas je takšnih zakonov toliko, da bi izgubili med njihovimi kraticami.
Preveč!
Avtorji bi se morali “fkup vzet”.

Stane Rauh
Rimljani so bili v zaostanku…Svoje zakone bi morali dati pisat Golobjim davčnim ptičem….

Anton Dobrovolec
Če bi se vsi držali zakona bi svet bil boljši.

pravo#

12. november 2023

Vsa bistvena vprašanja se v vzajemnih zavarovalnicah urejajo s statutom v skladu z zakonom. Statut je glavni pravni akt Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna). Zato je težko sprejeti dejstvo, da Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z (v nadaljevanju: Predlog) ureja pravna razmerja med zavarovalnico in zavarovanci mimo statuta. Predlog pri Vzajemni predvideva monetarizacijo članstva bodisi z vračilom vložka članskega deleža bodisi z mutualizacijo – spreminjanjem članskega deleža v delnice. Članstvo v Vzajemni nima tržne vrednosti in zato ni v prometu na trgu. V nasprotju s tem ima delnica tržno vrednost in se z njo opravlja promet na trgu.
Vložki ustanovitelja se vračajo, če je bilo to dogovorjeno ob ustanovitvi Vzajemne, ne vračajo se pa vložki članom, podobno kot se pri delniški družbi ne vračajo vplačila za delnico. To je temeljno pravilo korporacijskega prava. Sporno je z zakonom spreminjati… nadaljevanje;

pravo#

12. november 2023

Pravo z oblastjo obljublja mir in sožitje med ljudmi, vera obljublja srečo po smrti, politika po volitvah, in zavarovalnica po škodnem dogodku, pri čemer pa nobena od omenjenih ne ponuja dokaza, da se bodo obljube in pričakovanja sploh uresničila.

Tone Potocnik
Podpisem…

Vida Osolin
Kako nazorno povedano.

Vojko Ličen
Res je tako.

Sanja Antonijević
Zelo nazorno. Tole pa moram delit. Hvala profesor.

Andreja Brezovnik
Med vero in religijo je velika razlika. Religija je tista katera obljublja srečo po smrti, vera izpopolnjuje življenja posameznika, ga bogati…

Darko Ivanišin
Iskriva misel. Čestitke.

etika#

14. november 2023

Ernest Miller Hemingway je dobil Nobelovo nagrado za roman Starec in morje. Če bi isti roman pisal danes v Sloveniji, ki nima v svojem morju tako velikih rib in morskih psov, bi enako vsebino našel v slovenskem politično-pravnem sistemu, pri čemer bi riba bili podjetniki, ki želijo mirno živeti in poslovati na trgu kot riba v svobodnem morju, starec bi bila politična oblast, morski psi pa politična strankarska konkurenca. Tako kot Hemingwayeva riba imajo podjetniki pravico do svobodne gospodarske pobude in varstva osebnega in podjetniškega premoženja in se neuspešno borijo proti oblastni eliti, ki kot Hemingwayev starec razmišlja o koristi, ki bi jih imela od podjetnikov, strankarska konkurenca pa tudi želi podjetnike, podobno kot morski psi starčevo ribo, izkoristiti, preden jo starec pripelje v mirno luko oziroma, v naši zgodbi, preden starec izgubi na volitvah svojo moč.
Bistvo Hemingwayevega sporočila je, da, podobno kot v naši družbi, nihče od udeleženih v tej zgodbi ničesar ne ve o drugem; podjetniki ne vedo, kako je oblastna struktura slaba ali močna in kaj lahko od nje pričakujejo; oblastna struktura ne ve, koliko je vredno in močno podjetništvo, in tudi ne ve, kako so nevarni politični nasprotniki, ki bi radi pojedli del koristi oblastni strukturi. Ko starec (Kohimar Fuentes Gregorij) utrujen pripelje okostje ribe v luko, ugotovi, kako so njegove predstave o koristnosti ribe in nevarnosti morskih psov bile napačne, kot so napačne predstave naših politikov o podjetništvu in konkurenčnih političnih strankah. (Včeraj smo slišali na TV, kakšno je konkurenčno stanje med strankami in političnimi osebnostmi.)
Torej v naši družbi se vsakodnevno dogaja repriza Hemingwayeve zgodbe s Kube.

Albina Štimac
Velika riba, jede malu ribu..

Danica Mally
Odlična prispodoba….

Andrej Razdrih
Zanimivo, vendar ni problem samo oblastna struktura, ampak tudi zavedanje podjetnikov o družbeni odgovornosti. Ribič je nekje hodil v šolo, k zdravniku, dobival subvencije…

Fedor Šlajmer
Starec je delavec, ki trdo dela da preživi. Riba je njegovo delo. Morski psi pa so državni aparat in vsi ostali paraziti.

Jurij Eržen
Odličen komentar, naši politiki so zlate ribiice ki se deklarirajo kot trofejni ulov.

Aleksander Mljač
No ja, Pečečniku pa tudi ni ravno za verjeti, kajne!? Tako kot trenutnemu vodstvu Vzajemne ne!

Ana Lončar
Jedan od velikih riba…, a staraca mnogo, mnogo😏

Vesna Pomlad
Nedokončana simfonija!

Alojzij Kolenc
Smo država bez perspektive…?
Logično gledano, vsi res ne morejo biti tako slabi…izjeme potrjujejo pravilo, lp a

Matjaž Marussig
Da. Medtem pa se svet vrti naprej – razen Slovencev.

Kukovec Zlatko
“Naše” stranke že 33 let ODKRIVAJO MOKRO VODO-PISANJE IN SPREJEMANJE “ZAKONOV”, ZA ENORMNE PLAČE IN IN ENORMNA ZUNANJA POSOJILA! DELAVCI PA DELAJO PO SVETOVNIH NORMAH, … LJUDSTVO JE PRAVNO NEIZOBRAŽENO, PRESTRAŠENO, … ŠE VEDNO ŽIVI V KOMUNIZMU!

Rado Mlakar
Politiki, zamislite se.

Vesna Pomlad
Bilo je tako, tudi pravniki in ekonomisti so v takih zgodbah, pišejo zakone, jih tolmačijo a so tudi njihovi kreatorji, zal.
Kapital je čez vse!

etika#

17. november 2023

Uvod
Na drugi obravnavi Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne d. v. z. (v nadaljevanju: Predlog), ki je potekala v Državnem zboru dne 8. 11. 2023, sem zatrjeval, da ni pravne podlage za vrnitev ustanovitvenega vložka Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (v nadaljevanju: Vzajemna) Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod). Ker zaradi omejenega časa nisem imel možnosti utemeljiti te trditve, posredujem javnosti razlago, zakaj kot pravnik menim, da ni pravne podlage za vrnitev omenjenega vložka s strani Vzajemne.
Uvedba prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZZS) (Uradni list RS, št. 9/92) je uvedel možnost izvajanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki naj bi jih izvajale zavarovalnice (12. člen). Zavod pa je bil po zakonu dolžan začeti izvajati prostovoljno zavarovanje najpozneje do 1. 9. 1992 (prvi odst. 103. člena). Zavod je bil dolžan voditi sredstva prostovoljnega zavarovanja ločeno od sredstev obveznega zavarovanja. Gre za oblikovanje posebnega garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja v skladu s takrat veljavnim Zakonom o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94), s katerim je bil (delno) razveljavljen Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90).
Glede na to, da je Zavod v tem času opravljal posle zavarovanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je v tem segmentu posloval kot zavarovalnica in so za to vrsto poslov veljali predpisi zavarovalnega prava.
Ideja o potrebi vzajemne zavarovalnice
V letu 1995-96 sem pristojnim organom predlagal ustanovitev posebne vzajemne zavarovalnice, primarno zaradi nacionalnega varstva pred nevarnostjo prevzema slovenskih zavarovalnic s strani zavarovalnic iz drugih držav z odkupom njihovih delnic (neprijateljski prevzem). Vzajemne zavarovalnice ni mogoče prevzeti, ker članstvo in solastništvo vzajemne zavarovalnice ni v pravnem prometu. Ideja o vzajemni zavarovalnici je bila podlaga, da se je zakonodajalec odločil, da se ustanovi posebna vzajemna zavarovalnica, primarno za opravljanje poslov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena z zakonom 1. 11. 1999.
Zagotovitev ustanovnega kapitala
Glede na to, da je po takratnih zavarovalnih predpisih bilo potrebno pred ustanovitvijo zavarovalnice zagotoviti potrebna ustanovitvena sredstva, je Zavod že 24. 3. 1999, torej pred ustanovitvijo Vzajemne, sprejel Sklep o ustanovitvi družbe za vzajemno zdravstveno zavarovanje. (Dokument registriran pod št. 0201/5-5/99.) Na podlagi tega sklepa nastopa kot ustanovitelj Zavod v skladu z določili Zakona o zavarovalnicah iz leta 1994 in v skladu z ZZZS iz leta1992, in s spremembami ter dopolnitvami leta 1993 in 1994.
V drugem členu omenjenega sklepa je izrecno določeno: »Sredstva za oblikovanje ustanovitvenega sklada družbe zagotovi Zavod iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja. Ustanovitveni sklad je namenjen za pokrivanje stroškov ustanovitve in konstituiranje družbe, organizacijskih in drugih stroškov, nastalih ob začetku poslovanja.«
V 6. členu citiranega sklepa je določeno: »DVZZ (Družba za vzajemno zdravstveno zavarovanje) v 6 mesecih po vpisu v sodni register s pogodbo med DVZZ in ustanoviteljem prevzame premoženje, arhiv, dokumentacijo in sredstva, ki so jih za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj do ustanovitve DVZZ uporabljale Enota za prostovoljno zavarovanje in območne enote Zavoda.«
V 8. členu citiranega sklepa je določeno: «DVZZ in Zavod skleneta pogodbo o upravljanju strokovnih administrativno-tehničnih nalog, ki jih bo za DVZZ iz razlogov racionalnosti opravljal ustanovitelj.«
V citiranem Sklepu ni nobene besede o vračanju ustanovitvenega vložka.
Pravno je še bolj pomemben Sklep o spremembi in dopolnitvi določil statuta Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. z dne 21. 10. 1999 (ki ga je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje (reg. št. 0202/2.9-1/99), s katerim se je vsebina v tretjem odstavku 10. člena (tedaj veljavnega) statuta Vzajemne glasila: »Sredstva ustanovitvenega sklada se ne vrnejo ustanovitelju.«
Ta stavek je tudi v sedaj veljavnem statutu kot 2. odst. stilsko spremenjen, vendar vsebinsko enak in se glasi: »Ustanovni kapital družbe je enak osnovnemu kapitalu in se ne vrne ustanovitelju«.
Ob tako jasni izjavi Zavoda ni potreben komentar, še manj pa je moč sklepati, da je Vzajemna dolžna vrniti Zavodu ustanovitveni vložek, ki je v osnovi plačilo obveznosti Vzajemne za prevzem zavarovancev od Zavoda, ki so tudi ta sredstva ustvarili.
Od leta 1999 do danes je v Statutu Vzajemne, kot temeljnem in najpomembnejšem konstitutivnem aktu, vedno zapisano jasno določilo o nevračanju ustanovnega kapitala.
Predstavnikov ustanovitelja ni v organih Vzajemne
Če bi ustanovitelj (Zavod oziroma država) imel pravico do vrnitve ustanovnega kapitala, bi zagotovo imel svoje predstavnike v organih vodenja in nadzora Vzajemne, kar mu tudi pripada po zakonu, vse dokler mu v celoti ne bi bil vrnjen vloženi kapital. Iz sedaj veljavnega statuta ni razvidno, da bi Zavod imel svoje predstavnike v organih Vzajemne.
Na podlagi tako ugotovljenih pravnih dejstev je težko razumeti, še manj pa utemeljiti trditev v obrazložitvi Predloga, da je «potrebno urediti tudi vprašanje vračila teh sredstev ustanovitelju oziroma ustrezno urediti premoženjska razmerja z ustanoviteljem«.
Če se izkaže, da Zavod kot ustanovitelj, oziroma država, nima terjatev do Vzajemne, potem se upravičeno zastavlja vprašanje, na čem temelji odločitev zakonodajalca, da posega v lastniške pravice več kot 700.000 državljanov in zakaj se postavlja kot njihov skrbnik nad njimi, kot da sami niso sposobni presoditi, kaj je za njih koristno. Ničesar niso storili narobe, če so s svojim delom oplemenitili sredstva, pridobljena z ustanovitvenim kapitalom. Ni sporno, da je država lahko odvzela Vzajemni možnost sklepati zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, vendar pa zaradi tega nima pravice odvzeti eni tretjini vseh državljanov pravice do njihove skupne solastnine. To je primarno ustavno pravno in politično vprašanje, s katerim se bo ukvarjalo Ustavno sodišče in morebiti organi EU oziroma ESČP.
Država kot skrbnik (neukih) zavarovancev
Če se ugotovi, da Vzajemna ni dolžna vrniti ustanovitvenega kapitala, se v postopku razreševanja vprašanja izplačila članskega vložka pri Vzajemni, kot je to predvideno v Predlogu, upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj zakonodajalec ne nastopa kot skrbnik zavarovancev tudi pri komercialnih zavarovalnicah, saj ni nobene razlike med zavarovanci Vzajemne in zavarovanci drugih zavarovalnic. Oboji so vplačevali približno enako premijo na priporočilo države in s tem prispevali k povečevanju vrednosti premoženja zavarovalnic.
Pričakovati je zanimiv sodni spor in odločitev sodišča, ki bo težko našlo utemeljitev, da je Vzajemna dolžna vrniti ustanovni vložek, čeprav ni sporno, da je Zavod, kot domnevni upravičenec, le plačal storitev Vzajemni in se odpovedal pravici do vrnitve vloženih ustanovitvenih sredstev.
Priloga;
DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA
o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (ZSPVZZ
5. člen
(opredelitev deleža ustanovitelja)
(1) Vzajemna mora na dan 31. 12. 2023 pripraviti zaključno poročilo za namen določitve deležev po tem členu in po 6. členu tega zakona. Za pripravo obračuna se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1.
(2) Na dan 31. 12. 2023 se določi del vrednosti kapitala Vzajemne d.v.z.., ki pripada ustanovitelju (v nadaljnjem besedilu: delež ustanovitelja). Izračun deleža ustanovitelja pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki je vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo, in sicer v roku dveh mesecev od prejema
zaključnega poročila iz prejšnjega odstavka. Postopek izbora ocenjevalca izvede minister, pristojen za finance, stroške izračuna deleža ustanovitelja, ki ga opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pa nosi Vzajemna.
(3) Delež ustanovitelja se izračuna tako, da se vložek ustanovitelja pomnoži s količnikom med postavko »Kapital« iz bilance stanja Vzajemne d.v.z. iz zaključnega poročila iz prvega odstavka tega člena ter postavko »A Osnovni kapital in rezerve« iz »Popisa premoženja ZZZS 31. 10. 1999, Prostovoljno zavarovanje«, revaloriziranim na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin.
(4) Vložek ustanovitelja je seštevek naslednjih vrednosti:
– vrednost projekta zagona in vzpostavitve delovanja organizacijske enote za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pri ustanovitelju leta 1992 , ki vključuje stroške razvoja produkta, tehnologije izvajanja, poslovnih procesov in informatizacije, stroške pridobivanja zavarovancev, sklepanja zavarovalnih pogodb in trženjskega komuniciranja, stroške kadrovske zasedbe, potrebne za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, stroške informacijske podpore, stroške izobraževanja in usposabljanja ter vse ostale, s projektom povezane stroške;
– ustanovni kapital iz 10. člena Statuta Vzajemne d.v.z..

pravo#

Ustni izpit je vedno nekoliko več kot preverjanje znanja. Je dogodek, ki se vtisne v spomin: prostor, tišina pred prvim stavkom, drobni znaki nervoze v rokah, pogledu, glasu. In je trenutek, ko se znanje – ta stroga, včasih hladna kategorija – sreča z nečim veliko bolj krhkim: s človekovim dostojanstvom.
Dolga leta sem ustni izpit razumel kot dvojno nalogo. Prvi del je bil jasen: meriti znanje, dosledno, po kriterijih, brez popuščanja. Drugi del je bil manj oprijemljiv, a nič manj pomemben: povedati resnico o znanju tako, da resnica ne postane udarec. Negativna ocena je lahko strokovno pravilna, celo nujna – in obenem človeško težka. Včasih boleča. Ne zaradi številke, temveč zaradi tega, kako se številka zasidra v človekovi samopodobi.
Prav zato sem se v svoji pedagoški poti večkrat vračal k anonimnim povratnim informacijam študentov. Anketa, če je iskrena, deluje kot ogledalo, ki ne olepšuje. V njem ne vidiš samo študenta, ki trepeta pred vprašanjem, temveč tudi profesorja, ki morda ne opazi lastnega tona; profesorja, ki misli, da je jasen, pa je v resnici le hiter; profesorja, ki verjame, da je pravičen, a ne vidi, kako njegov način sporočanja ocene ustvari dodatno, nepotrebno breme.
Vprašanja v anketah so bila preprosta, skoraj administrativna – in ravno zato razkrivajoča: ali so bili študenti seznanjeni s kriteriji minimalnega znanja? Ali so bili med odgovarjanjem prekinjani? Kako je bila sporočena ocena: s kakšnim tonom, s kakšnim komentarjem? Ali so razumeli razloge za negativno oceno? Ali so dobili napotke za naslednjič? Ali so se počutili ponižane? In še: ali je profesor kdaj vprašal prisotne, kaj menijo o znanju študenta, ki ravno odgovarja?
Ko to bereš kot profesor, se lahko hitro braniš: “Saj nisem mislil slabo.” A študenti v odgovorih pogosto ne govorijo o namerah. Govorijo o učinku. In učinek, to je tista resničnost, ki ostane.
Posebej me je presunilo, kako veliko težo imajo na izpitu nekatere kratke, navidez nevtralne besede. Stavki tipa »premalo znanja« ali »to je narobe« se študentu lahko zaslišijo kot nekaj povsem drugega: kot stavek o njem samem. Kot: »ti si slab«. Kot da bi se izpitna napaka preselila iz vsebine v osebnost.
Študenti so opozarjali tudi na nekaj, kar profesorji pogosto podcenjujemo: da kriteriji niso samoumevni. Kar je za nas “minimum”, je za njih pogosto megla. Zlasti pri mejnih ocenah je jasnost ključna: kaj pomeni pozitivna ocena, kaj pomeni odlična, kaj mora biti prisotno v odgovoru, da je znanje zares “zadostno”. In ko je ocena negativna, študent ne potrebuje moralne razsodbe, temveč orientacijo. Ne potrebuje poudarka na napaki, temveč zemljevid: kaj konkretno je treba osvojiti, kako se lotiti snovi, kaj so tipične pasti, kaj je bistvo.
Velikokrat so omenjali še nekaj: prekinjanje. Hitro prekinjanje, ko študent še sestavlja misel, ko poskuša odgovor oblikovati, ko se mu besede zaletavajo, a misel morda vendarle nastaja. Prekinjanje lahko deluje kot droben rez, ki sporoča: “Ne zanima me tvoj proces.” A izpit ni le rezultat, je tudi proces – in včasih prav v procesu vidiš, kaj študent razume, tudi če ne zna takoj povedati.
Najbolj osebno pa me je zadela ugotovitev, da sem tudi sam nekoč počel nekaj, kar sem dojemal skoraj kot pravilo dobrega reda – študenti pa kot nekaj, kar jih lahko globoko prizadene. Ustnih izpitov nisem opravljal brez prisotnosti drugih študentov; izpit je bil javen, kot je bila dolgo tradicija na mariborskem študiju prava. In v tej javnosti sem občasno – zlasti pri negativni oceni – vprašal prisotne: študente, kaj menijo o odgovoru. Kot da bi želel vnesti “demokratičnost” v odločitev. Kot da bi oceno potrdila množica.
Danes vidim, da je bila v tem morda tudi moja nezavedna potreba po opori: da se odgovornost razprši, da odločitev ne ostane samo moja. A študent, ki stoji pred mano, v tistem trenutku ne doživlja demokracije. Doživlja tribunalo. “Javno sodbo,” so zapisali. In imeli so prav: tudi če vprašanje ni bilo zlonamerno, je lahko učinkovalo kot ponižanje. Kot razgaljanje pred publiko. Kot trenutek, ko se izpit prelevi v predstavo.
Iz tega ogledala sem se naučil nekaj preprostega, pa vendar zahtevnega: pri izpitu je vsebina merilo, ton oziroma odnos do študenta pa odgovornost. Negativna ocena ni kazen, ampak informacija o doseženem standardu. Profesorjeva dolžnost ni, da izpita “zmagoslavno” zaključi, temveč da ga zaključi človeško: jasno, spoštljivo, z obrazložitvijo in s potjo naprej. Kaj je bilo premalo? Kaj je bilo delno dobro? Kaj je naslednji korak? Kako naj študent vadi, kaj naj posebej osvoji, kje naj začne?
Študenti niso predlagali, naj znižam standarde. Učili so me, naj standarde ločim od načina sporočanja. Standardi morajo ostati strogi, če želimo znanje; toda ton ne sme postati orožje. Šele spoštljiv način komunikacije omogoči, da študent oceno razume kot informacijo, ne kot etiketo.
In še nekaj se mi zdi pomembno: izpiti so v univerzitetnem prostoru presenetljivo slabo raziskano področje – čeprav so za študente pogosto najmočnejši del študijske izkušnje. O izpitih se veliko govori, malo pa jih zares analizira: kot pedagoški dogodek, kot komunikacijski trenutek, kot prostor moči. Morda bi morali ravno zdaj temu posvetiti več pozornosti, še posebej ob prihodu umetne inteligence, ki bo prav preverjanje znanja in načine ocenjevanja temeljito preoblikovala.
Ko danes pomislim na vse te ankete, jih ne dojemam kot kritiko, temveč kot učenje. Študenti so mi pomagali videti, da je mogoče biti zahteven brez poniževanja. Da je mogoče reči “ne” brez prezira. In da je mogoče oceniti strogo – a tako, da človek po izpitu ne odide manjši, temveč bolj usmerjen. Včasih celo bolj pogumen.
Sklepno

Morda je bistvena lekcija preprosta: izpit ni le merjenje znanja, temveč tudi trenutek, ko univerza pokaže, kakšno kulturo odnosa goji. Strogi kriteriji in spoštljiv ton se ne izključujejo — šele skupaj ustvarita izpit, ki je pravičen in človeški. Zato bi si želel, da bi o izpitovanju govorili več in bolj konkretno: kaj pri ustnih izpitih študente najbolj obremeni, kaj jim pomaga, kje se nam (tudi nehote) izmuzne dostojanstvo, in kako lahko ohranimo standarde, hkrati pa izboljšamo komunikacijo.
Seveda to je osebni spominski zapis. Morda je danes drugače. Bilo bi zanimivo slišati bivše in sedanje študente o tej zanimivi vendar neraziskanem področju pridobivanja znanja in oblikovanja človeških odnosov med različnimi generacijami…

19. november 2023

Strokovnjaki za marketing oziroma nastopanje na trgu priporočajo, da je treba pri oglaševanju vedno poudariti koristi, ne pa značilnosti, ki jih ima določen proizvod ali izdelek. (Pravno: proizvod – produkt je industrijsko narejen in namenjen neznanemu kupcu, izdelek praviloma ni obrtno narejen in namenjen znanemu kupcu.) Značilnosti so funkcije proizvoda ali storitve, koristi pa so načini, kako te funkcije izpolnjujejo potrebe in pričakovanja ljudi.
Kljub temu, da se zavedamo, da človek ni stvar in da bi pri govoru, opisovanju ali obravnavanju človeka morali vedno biti osredotočeni na njegovo osebnost, lastnosti in sposobnosti, pa v praksi na to pozabljamo in se posvečamo predvsem koristnosti človeka, podobno kot to počenjamo pri obravnavanju stvari ali storitve.
Danes je vse usmerjeno k ugotavljanju koristnosti, vključujoč tudi ocenjevanje človeka po tem, ali in koliko je koristen družbi. Poveličevanje koristnosti siromaši duha in s tem ogroža celoten sistem izobraževanja in zlasti človekovo ustvarjalnost, da ne omenjamo posebej dignitete človeka, zlasti pa ljubezni in resnice.
Človeštvo se zaveda nujnosti, da se vrne h konceptu človekovega dostojanstva iz rimskih časov in v zadnjih desetletjih je opaziti vse večjo vlogo človekove dignitete v sodobni etiki, bioetiki in zlasti v človekovih pravicah. Končno se pristopa k oblikovanju sodobne ideje, da ima vsak posameznik prirojeno vrednost in spremljajoče pravice, vendar ne zadošča le zapis tega v razne politične deklaracije, v ustavo oziroma v preambule zakonov, temveč je treba to izvajati v praksi v odnosu do vsakega človeka, kar pa pogrešamo zlasti pri oblastnih elitah …

Peter Hartman
Či bi bil človek res stvar in njegovo delo znanje itd, bi moral dobiti vse pravice kot izhajajo iz lastništva na kapitalu (upravljavske, do deleža itd…). Zato pridemo v paradoks v realnosti. Vse je relativno odvisno od………

Matjaž Ješovnik
Še vedno mnenja, da nadomestilo za 4 ure III.kat. mora znašati 47,5% plače, da se posledično znižuje osnova za pokojnino in da nadomestilo preneha, če preneha delovno razmerje?
Trajna korist je v zakonu jasno opredeljena in 2.člen ustave je zgolj črka na papirju. V celoti.

etika#

22. november 2023

Današnjo mlajšo generacijo precej zanima, kako je bilo živeti v družbi, kjer sta Zveza komunistov Slovenije (ZKS) oziroma Jugoslavije (ZKJ) in Socialistična zveza praktično odločali o vsem in vse nadzorovali in injicirali ali zatirali družbene spremembe. Če bi uporabili današnji slovar, so nečlani ZKS praktično bili drugorazredni, karkoli že to pomeni. Nič se ni moglo zgoditi brez vedenja osnovne organizacije zveze komunistov v lokalnem okolju, npr. v podjetju, šoli, fakulteti, lokalni skupnosti in v drugih organizacijskih oblikah, ali pa tudi začeti, ne da bi zveza komunistov to dovolila oziroma s tem soglašala. Pravila odnosa med člani ZKS in nečlani so bila jasna in se niso spreminjala do sredine 80-ih let prejšnjega stoletja, ko se je zveza začela osipati.
Študenti so me pogosto spraševali, kako so se obnašali pravniki do ZKS glede na poklicno vlogo, ki so jo imeli v takratni družbi. Po mnenju mnogih se odnos posameznika do današnjih vladajočih strank v primerjavi s preteklostjo v osnovi ni bistveno spremenil. Bistveno načelo je poslušnost vodstvu stranke, ki bi jo lahko primerjali s poslušnostjo verskim institucijam. V ZKS je obstajala »samokritika«, ki bi jo lahko primerjali s spovedjo v krščanstvu. Tako kot se v življenjskih težavah ljudje pogosto obračajo k religiji, tako so se posamezniki obračali na ugledne člane ZKS, pričakujoč pomoč. V vlogah za zaposlitev ali še posebej pri kandidiranju za pomembnejše funkcije so se v vlogah med prvimi stavki pojavljali: »Sem član ZKS od …«, pri čemer je trajanje članstva imelo poseben pomen. Težko se je zgodilo, da bi nečlan ob članu s približno enakimi pogoji bil izbran. Članstvo v ZK je bilo mnogokrat pomembnejše od diplome, razen če je bila diploma zakonski pogoj. Pravno gledano so sklepi centralnega komiteja bili pomembnejši od zakonov.
Na področju prava je bila zanimiva situacija glede članstva v ZKS. V pravosodju je bilo v Sloveniji okrog 65 % sodnikov na nižjih sodiščih v članstvu zveze, in se je ta odstotek na višjih sodiščih povečeval, tako da v začetku osemdesetih let na vrhovnem sodišču ni bilo nobenega sodnika, ki ne bi bil član ZKS. V začetku 80-ih let preteklega stoletja je bilo v Sloveniji zaposlenih okoli 3150 diplomiranih pravnikov in praktično večina so bili člani ZKS, zlasti če so zasedali višje položaje v družbi. Spomnim se, da je v tistih časih članstvo v ZKS bilo zlasti pomembno pri opravljanju pravosodnega izpita. Pravniki, člani ZKS so bili bistveno bolj prisotni v družbenih dogajanjih, zlasti pa pri opravljanju določenih pomembnejših funkcij. Odstotek članov ZKS v gospodarstvu je bil sicer nekoliko manjši in tudi niso imeli posebne participacije pri vodilnih mestih v gospodarstvu. Nadzor nad delom nečlanov v pomembnejših institucijah je bil strožji in zlasti je bilo znano, da so bili pod posebnim nadzorom tajnih služb. Člani so bili zlasti nadzorovani, če bi se udeleževali verskih obredov. Osebno mi je znan primer izključitve visokega izobraženca iz članstva ZKS, ker je babica tajno krstila njegove otroke. Na pogrebih člani ZKS niso dovoljevali verskih pokopov svojih staršev, čeprav so starši bili verni. Ob sprejemu v članstvo je bil eden od bistvenih pogojev, da se je kandidat »razkrstil z verskimi zablodami«.
Sam nisem bil nikoli član zvez, vendar sem opazoval stiske članov, ki so se pogosto na zunaj držali navodil zveze in bili bolj papeški od papeža, vendar so v svoji notranjosti trpeli zaradi nasprotja med tistim, kar so čutili in kar so kazali okolju. Znano je, da so pravi in pošteni člani, prepričani v komunistično idejo, trpeli ob sesutju idejnega komunističnega sveta in pri vračanju rdečih knjižic. Nekateri so težko sprejeli dejstva o razkritjih po spremembi sistema, da ZKS, zlasti pa ZKJ, ni bila tako nedolžna in zveličavna, kot so vanjo verjeli. Danes ni vljudno spraševati bivših članov, ali so bili v članstvu ZKS oziroma ZKJ.
No koncu želim spomniti bralce na vic iz obdobja, ko je bila velika čast biti član ZKJ, katerega glavni junak je znani zagorski Dudek, sicer moj dober znanec. Dudek se je odločil vstopiti v ZKH (Hrvatske) in se je pred vrati sobe, v kateri so »drugovi« odločali o njegovem sprejemu, prekrižal, kot je to običaj Zagorcev pred pomembnim dogodkom. To je nekdo opazil in opozoril komisijo, da se ga ne more sprejeti v članstvo, ker ni popolnoma razčistil z religijo. Dudek je temu oporekal, pokazal kako se je prekrižal in se zagovarjal: »Nisem se prekrižal temveč sem si rekel, Dudek, pamet v glavu, ne levo ne desno, temveč ravno v partijo!«

Stanislav Zavec
Vstop v Zvezo je bilo nekaj podobnega, kakor cepljenje proti C19 😉. Včasih smo v Halozah rekli “prostovoljni mus”.

Kukovec Zlatko
Po demosovi “demokraciji” (VEČINA SPEOBRNJENI člani ZKS), ni bilo LUSTRACIJE, vsi sodniki (člani ZKS) niso ostali BREZ VISOKIH POLOŽAJEV V SODSTVU (do upokojitve). V “starem sistemu” delavci su bili zaščiteni a la delavci v skandinavskih državah (DELAVSKE človekove pravice, stanovanja, počitniški domovi, ŠTIPENDIJE ZA DELAVSKE OTROKE, … IN POKOJNINE VREDNE ČLOVEKA), v ZKS (ZKJ) sistemu NI BILO cca 40 TISOČ LAČNIH OTROK, KRALJEV ULICE, KUHINJ ZA REVNE DRŽAVLJANE, cca 300 TISOČ REVNIH, …..ENORMNO ŠTEVILO SAMOMOROV, NATALITETA SE JE PREPOLOVILA!!! TUDI NI BILO TAJKUNOV-MILIJONARJEV, SLABIH BANK, … MAMIL ZA NAŠO MLADINO!!! V GOSPODARSTVU NI BILO ZKS KUPLJENIH DIPLOM (DANES V PARLAMENTU, MINISTRSTVIH, VODILNIH V BANKAH, HOLDINGIH, …), … SLO-ZUNANJI DOLG cca 1,75 MILIJARD $. DANES MLADI VISOKO IZOBRAŽENI ZAPUŠČAJO SLOVENIJO, HRVAŠKO, SRBIJO, ,.. KOSOVO!!! TU JE PRAVLJICA ZA SLO-BUTALCE: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/is/ZaOtroke/StripUstava/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb32vEsHZGMDEWoSbabEJjGgV1ZLSEvj6hVVHi293LORcecEiBN9mjlFlfqiarxnzmywtb-R7z6QKpQ10MTv4xZLsNUkYg-QJI6GCwJZtDhDZGBIHP8fHPeTP9CYBPzzPgslL5-1WvyW1XAtfiJrTQ1l2PddH3bbc20cRhGCyplKyEdVW1ib-UQnU9pJ8ktHUcp8-9SDzDeAHCWjJN/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/

Lučka Laure
Sem vstopila v ZKS kot nadobudna študenka in izstopila leta 1989 z izstopno izjavo. V njej sem med drugim citirala en pomenljiv citat iz Cankarjeve črtice Človek. Že v svojem času je Cankar napisal tudi črtico, O človeku, ki je izgubil prepričanje (v zeleno usnje vezano prepričanje…..).

Nikola Vlahović
Številni primeri so bili, vstopil je v Zvezo komunistov, in ko je dobil delovno mesto, izstopil je iz Zveze komunstov, češ ne dela se pošteno.

Božo Mijatovic
V 🇸🇮 ni bilo LUSTRACIJA. Nikoli nisem bil član Z. K.

Ana Lončar
Na žalost ni danas nije drugačije, jer su bivši ‘komunisti’, okrenuli samo kapute i osnovali nove stranke, neke ‘uspješne’, koje vladaju i danas s razlikom da vladajuća stranka prisvaja ulogu spasitelja naroda i ‘narodnih’ džepova, a da za to nisu, u većini slučajeva kažnjavani. Razlika je samo u tome što nismo kažnjavani zbog javno iskazivanja vjerske opredijeljenosti i verbalnog delikta. No obični ljudi su zapravo i opet na margini i bez zaštite. Moramo priznati da su u Lj. Našoj ‘urušene’ sve institucije i sve što se dalo urušiti, urušeno je. O toj temi moglo bi se mnogo, mnogo govoriti i pisati. Pitanje – da li smo sada sretni i stvarno slobodni ljudi, oslobođeni od SKJ-e.😏

Milan Skerbinek
Doživeli in kot je sedaj videti, bomo ponovno doživljali!

Anton Dobrovolec
Ko to berem in sem se spomnil kako so vodilni sekretarji na položajih v firmah napisali vabila vsem ki so kandidirali za delovno mesto na razgovor. Ko sem se prijavil in bil na razgovoru pri SEKRETARJU je na koncu vprašal če sem član zveze komunistov. Nisem bil rdeči in nikjer nisem bil izbran.

etika#