12. novembra 2025 je v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru in prek videokonferenčne platforme Zoom potekala redna skupščina Slovenske akademije pravnih znanosti (v nadaljevanju: Akademija). Dogodek je pomenil pomemben mejnik v razvoju Akademije, saj so bili na njem sprejeti ključni dokumenti, ki bodo usmerjali delo v prihodnjih letih. Med drugim je bil soglasno potrjen program dela za leto 2026, izvoljenih pa je bilo tudi deset novih članov Akademije ter dva nova člana predsedstva.

 V Akademiji je z današnjimi volitvami  izvoljenih 45 članov od statutarno določenih 50 doktorjev oziroma magistrov znanosti.

Skupščina je tako potrdila prizadevanja za nadaljnjo profesionalizacijo delovanja, jasno strukturirano organiziranost ter razširitev aktivnega članstva. Poseben poudarek razprav je bil namenjen razvoju Akademije kot strokovne, neodvisne in javno prepoznavne institucije na področju pravne znanosti v Sloveniji.

Program dela za leto 2026

Program dela, ki je bil potrjen na skupščini, vključuje več ključnih strateških in razvojnih usmeritev, med katerimi izstopajo:

1. Prizadevanje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu

Prioritetna naloga Akademije v letu 2026 je izpolnitev vseh pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah (ZNORG).
Ta status bo omogočil:

• večjo legitimnost delovanja v javnem prostoru,
• možnost kandidiranja na razpisih,
• večje zaupanje institucij in javnosti,
• utrjevanje vloge Akademije kot strokovnega sogovornika pri vprašanjih pravne ureditve, demokracije in človekovih pravic.

2. Obveznost strokovnega prispevka vsakega člana

Člani Akademije so se zavezali k:

• pripravi strokovnih povzetkov svojih doktorskih disertacij ali magistrskih del,
• objavi teh povzetkov na spletnih straneh Akademije,
• predstavitvi teh del članom Akademije in širši zainteresirani javnosti.

Ta obveznost predstavlja enega temeljnih mehanizmov za uresničevanje poslanstva Akademije: povečevanje transparentnosti, dostopnosti in kroženja pravnega znanja.

3. Spodbujanje javnih predstavitev in strokovnih razprav

Program ne predvideva zgolj objav povzetkov, temveč tudi organizacijo javni predstavitev, okroglih miz in strokovnih razprav, ki bodo omogočile interdisciplinarne povezave ter dialog med pravno teorijo in prakso.

Cilj je:

• približati znanstvene dosežke širši strokovni in laični javnosti,
• dvigniti raven pravne kulture,
• vzpostaviti platformo za povezovanje pravnikov različnih profilov.

4. Krepitev notranje organiziranosti in mednarodne dejavnosti

Program predvideva:

• vzpostavitev delovnih skupin,
• nadgradnjo spletnih in digitalnih orodij,
• spodbujanje mednarodnega sodelovanja,
• navezovanje stikov s sorodnimi akademijami in institucijami v tujini.

Izvolitev novih članov Akademije

V letu 2025 je Akademija razširila svoje vrste s sprejemom desetih novih članov, ki s svojim znanstvenim, raziskovalnim in strokovnim delom bogatijo širino Akademije in utrjujejo njeno vlogo na področju pravne znanosti.

Novi člani so:

• dr. Zlatan Dežman
• dr. Peter Felicijan
• dr. Breda Hladnik
• dr. Dušan Jovanovič
• dr. Kristijan Zahrastnik
• dr. Benjamin Lesjak
• dr. Aleksij Mužina
• dr. Aljoša Polajžar
• mag. Ivan Simič
• dr. Sebastijan Valentan

Njihova strokovna področja zajemajo širok spekter pravnih disciplin, od javnega in ustavnega prava do civilnega, gospodarskega, evropskega in mednarodnega prava. S tem Akademija krepi svojo multidisciplinarno zasnovo in sposobnost kakovostnega odzivanja na kompleksna pravna vprašanja sodobnega časa.

Izvolitev članov predsedstva

Skupščina je izvolila tudi dva nova člana predsedstva, ki bosta s svojim strokovnim ugledom in izkušnjami prispevala k strateškemu vodenju Akademije:

• dr. Aleksij Polajžar
• dr. Kristijan Zahrastnik

Njuna izvolitev predstavlja pomembno kadrovsko okrepitev, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu izvajanju zastavljenega programa dela in h krepitvi položaja Akademije v javnosti.

Nagovor predsednika predsedstva

Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Slovenske akademije pravnih znanosti ter kandidatke in kandidati za članstvo,

z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bila v iztekajočem se letu opravljena vsa nujna organizacijska in pravno-konstitutivna dejanja, ki omogočajo, da Akademija v polnosti zaživi in se uveljavi kot pomemben dejavnik v prostoru slovenske pravne znanosti in prakse.

Postavili smo trdne temelje, a ti bodo dobili pravo vrednost šele z našimi skupnimi prizadevanji. Akademija ni institucija, ki bi obstajala sama po sebi – je skupnost strokovnjakov, ki jo soustvarjamo s svojim delom, predanostjo in odgovornostjo.

Ugled Akademije je odraz dejavnosti njenih članov.
Pasivnost pomeni zamujeno priložnost – tako za posameznika kot za celotno skupnost.

Zato vas toplo vabim, da v prihodnjem letu:

• aktivno sodelujete pri projektih,
• prispevate svoje zamisli in raziskovalne rezultate,
• podprete prizadevanja za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu,
• ter sodelujete pri širjenju strokovnega znanja v javnosti.

Skupaj lahko pokažemo, da je Akademija institucija, ki v slovenski družbi predstavlja glas strokovnosti, etičnosti in pravne kulture.

Naj bodo leta pred nami zaznamovana s sodelovanjem, ustvarjalnostjo in akademsko odličnostjo.

S spoštovanjem,
zasl. prof. dr. Šime Ivanjko
predsednik predsedstva Slovenske akademije pravnih znanosti

V svetu, kjer so meje vse bolj odprte, razumevanje med ljudmi pa še vedno zahteva trud in zaupanje, imajo častni konzuli posebno in dragoceno vlogo. Njihovo poslanstvo presega okvir uradne diplomacije – so ambasadorji povezovanja, kulture in zaupanja.

Delujejo na stičišču gospodarstva, družbe in medčloveških odnosov, kjer štejeta predvsem osebni ugled ter pripravljenost služiti skupnemu dobremu. Častni konzuli so pogosto posamezniki z bogatimi življenjskimi in poslovnimi izkušnjami, ki s svojim znanjem in mrežo poznanstev prispevajo h krepitvi vezi med državama.

Spodbujajo gospodarsko sodelovanje, povezujejo podjetnike, odpirajo priložnosti za nove naložbe in projekte. Njihova vloga pa ni le gospodarska – pogosto so tudi zavzeti promotorji kulturne izmenjave, izobraževanja in humanitarnih pobud.

S svojim delovanjem krepijo prepoznavnost države, ki jo zastopajo, in hkrati bogatijo okolje, v katerem delujejo. Njihova moč je v neformalnosti – v sposobnosti, da s toplino in osebnim pristopom povezujejo ljudi, gradijo mostove zaupanja in širijo razumevanje med narodi.

Funkcija častnega konzula nosi poseben moralni pomen – ne temelji na politični moči, temveč na časti, integriteti in pripravljenosti prispevati k boljšemu svetu. V tem duhu vsak novi konzulat pomeni več kot le diplomatsko točko; pomeni nov most med kulturama, priložnost za sodelovanje in simbol prijateljstva med državama.

Dve domovini, ena zavezanost

Prof. dr. Šime Ivanjko, pripadnik hrvaške narodnosti, je izrazit domoljub. Kot rad poudari, ima dve domovini – Hrvaško in Slovenijo – katerih odnos primerja z odnosom moškega do žene in matere. Do obeh goji različen, a iskren in spoštljiv odnos, saj verjame, da lahko oseba, ki živi v simbiozi z dvema kulturama in obvlada oba jezika, s tem bogati svojo osebnostno rast in razumevanje sveta.

Ustanovitev konzulata in prvi izzivi

Na podlagi sporazuma med Vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške je bil leta 1995 v Mariboru ustanovljen Generalni konzulat Republike Hrvaške (Narodne novine št. 53 z dne 11. 8. 1995). Dr. Ivanjko je bil imenovan za častnega konzula, vendar Vlada Republike Slovenije ni izdala pooblastila ( eksekvature) za njegovo delovanje.

Dragi obiskovalci,

Ta prostor je namenjen razmisleku, spominu in pogovoru. Nastal je iz preproste, a globoke potrebe: da misli, ki so zorele skozi dolga desetletja življenja, ne utihnejo, temveč najdejo nove bralce in sogovornike.

Na tej strani bodo mnogi deliil svoja razmišljanja o družbi, pravu, človeku, staranju in času, v katerem živimo.
Ne gre za tekmovalne besede, temveč za premišljene sledi življenja ljudi, ki verjamejo, da človek tudi v pozni starosti ostaja zmožen misliti, čutiti in ustvarjati.

“Misli profesorja” želijo opomniti, da starost ni konec zanimanja, ampak čas modrosti, notranje zbranosti in svobode duha. Ta spletni prostor ni arhiv, temveč živa knjižnica spominov, pogledov in vprašanj, ki jih želimo deliti med seboj.

Veseli bomo vaših odzivov, vprašanj in nasprotnih misli — kajti misel zares zaživi šele, ko ima sogovornika.
V času, ko hitrost preglasuje tišino, želimo ponuditi prostor za počasno, premišljeno besedo, ki se ne bo izgubila v hrupu vsakdana.

Vsak vaš obisk, komentar ali delitev je simbolna podpora ideji, da beseda še vedno šteje.
Stran bo odprta za vaša razmišljanja in komentarje — tako kot doslej na družbenih omrežjih —, saj je dialog temelj vsakega resničnega srečanja.

Naj ta spletna stran postane kraj mirne misli, skupnega spomina in medgeneracijskega pogovora.

Cogitare est vivere — misliti pomeni živeti.

PRAVNO OBVESTILO

Spoštovani obiskovalci spletne strani in sledilci na Facebooku!

Komentiranje na spletni strani www.misliprofesorja.si je zaradi pravne odgovornosti moderirano in dovoljeno le po odobritvi uredništva. Ker pa veliko naših bralcev do vsebine dostopa prek Facebooka, vas vabimo, da svoje misli in komentarje delite kar tam — razprava je odprta za vse. Zahvaljujemo se vam za razumevanje ter za zvesto spremljanje naših vsebin.

Uredništvo spletne strani misliprofesorja.si

Nekega dne sem se zavedel, da sem postal starec. Nihče mi ni povedal, da bo ta trenutek prišel. Starost ni prišla z opozorilom, temveč tiho, skoraj neopazno — kot vlak, ki se počasi ustavi na zadnji postaji. A ko sem jo zares začutil, sem spoznal, da starost ni konec poti. Je poglavje, v katerem človek prvič zares vidi, čuti in razume.

V življenju sem zbral nešteto misli, zapiskov, besedil, govorov in analiz. Pisal sem za študente, za kolege pravnike, za družbo. Pisal sem zase — da bi razumel svet. Zdaj pa čutim, da je prišel čas, da vse to ne ostane le v mojih predalih in arhivih, temveč da zaživi javno, dostopno vsem, ki jih morda nekoč ne bom mogel več osebno nagovoriti.

Zato odpirám to spletno stran. Ne kot spomenik, ampak kot prostor živega spomina.

Tu bodo zbrani moji zapisi o življenju, starosti in minljivosti. Moje razmisleke o pravu, pravičnosti in odgovornosti. Moje osebne zgodbe, pogovori z vnuki, odmevi družbenega dogajanja, ki so me spremljali desetletja. In tukaj bodo tudi moji številni zapiski, ki so bili doslej skriti v škatlah, mapah in zvezkih.

Želim, da ta prostor postane most med generacijami — med tistimi, ki so živeli, in tistimi, ki prihajajo. Naj bodo besede starega profesorja dostopne mladim pravnikom, študentom, raziskovalcem in vsakomur, ki želi razmišljati.

Verjamem, da starost ni trenutek, ko človek umolkne, temveč čas, ko beseda dobi težo. Ko ne govorimo več zato, da bi nas slišali vsi, temveč zato, da bi vsaj nekdo zares poslušal.

Spletna stran »Misli profesorja« je moje osebno povabilo v dialog. Dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med razumom in srcem, med posameznikom in družbo.

Če bo vsaj ena misel, en zapis ali ena beseda na tej strani komu pomagala razumeti svet malo globlje — potem bo to potovanje do zadnje postaje imelo svoj smisel.

Dobrodošli v moj svet besed.
Dobrodošli v prostor, kjer misli ne izginejo.

prof. Šime Ivanjko

Pravo je hkrati znanost in umetnost – znanost, kadar išče pravila, in umetnost, kadar išče pravičnost.
Morda prav zato pravo nikoli ne bo dokončno opredeljeno – ker ga v resnici vedno znova piše človek.

»Pravniki še vedno iščejo definicijo svojega pojma prava.«
— Immanuel Kant

Veliki nemški filozof Kant je pravnikom hudomušno zabrusil, da tudi sami ne vedo, kaj je pravo. Sam pa je ponudil svojo razlago: pravo je sklop pogojev, pod katerimi se lahko svoboda enega sklada s svobodo vseh po splošnem zakonu svobode.

Pravniki nimamo ene same definicije, ker ima pravo dvojno naravo. Po eni strani je to opis organizacije in delovanja družbenih institucij – sodišč, postopkov, organov oblasti. Po drugi pa je pravo normativno urejanje medsebojnih odnosov med ljudmi – predpisi, pravila, zapovedi in prepovedi.
Ena sama, dokončna definicija bi bila preozka za vso raznolikost prava in njegovih nalog.

Pravnik se mora izogibati razpršene zavesti, površne televizijske in feljtonske pameti ter se dvigniti do znanstvenega spoznanja na tistih področjih, ki ustrezajo njegovim naravnim sposobnostim in pri tem ohraniti prvinski čut za to, kaj je prav in kaj narobe.

Vsaka določba v zakonu skriva svojo zgodbo – kako je nastala, koga varuje, kakšen problem rešuje.
Pravnik se mora naučiti brati med vrsticami, saj šele tam odkrije človeško razsežnost prava.

Za vsakim členom stoji obraz, dogodek, zmota ali trpljenje. Pravnik, ki pozabi na to, bere zakon kot knjigovodski izpis, ne kot zgodbo skupnega sobivanja.

Ko pravnik nenadno umre, okolje največkrat obžaluje le to, da ni dokončal svojih sodnih postopkov, napisal naročenih pogodb, strokovnih člankov ali predavanj, opravil izpitov, oddal rokopisa knjige ali poslal pritožbe na sodišče.
Njegovo smrt pa iskreno obžaluje le njegova družina.

Pravo izgubi del svojega orodja, družina pa del svojega sveta.

Uspešen pravnik, ki deluje v politiki, pogosto zatrjuje: Kaj mi mar pravo – saj imam vse ostalo.
Toda politika brez pravnega čuta hitro postane volja brez meje.

Ko pravnik pozabi pravo, izgubi svoj kompas; ko politik pozabi pravo, izgubi ljudstvo.