15. oktober 2024

Ko na družbenem omrežju prebiram objave in gledam fotografije lepih trenutkov, čutim veselje, da smo narod srečnih ljudi in da smo uspešni. Kaj je biti srečen, je zelo težko opisati, in pogosto se sreča zamenjuje z veseljem ob določenem trenutku ali dogodku. O skrivnostih srečnega življenja ne vemo skoraj ničesar, čeprav veliko govorimo o sreči. Nekje sem prebral, da se razvija posebna »znanost o srečnem in zadovoljnem življenju«. Ob tem pa se sprašujem, kaj nas naredi srečne in izpolnjene in zakaj nekaterim ljudem življenje tako dobro uspeva, medtem ko so drugi polni malodušja in se zdijo obsojene na večno nezadovoljstvo.

Veliko bolj me zanima, kaj je to uspeh v življenju. Zagotovo je uspešno življenje lažje opredeliti, čeprav se razume na različne načine, odvisno od posameznika in njegovih vrednot, ciljev ter okolja. Osebno menim, da je uspešen tisti, ki se počuti človeško notranje izpolnjenega, srečnega in zadovoljnega z lastnimi odločitvami in dosežki. Postavljanje in doseganje pomembnih osebnih in poklicnih ciljev je za mnoge pokazatelj uspeha. To vključuje tako karierne dosežke kot tudi osebni razvoj, hobije ali dosežke na drugih področjih. Za uspeh v življenju so ključnega pomena podporni odnosi z družino, prijatelji in drugimi bližnjimi osebami. Pri tem psihologija posebej poudarja kvaliteto odnosov z ljudmi: 1) ki jih človek mora imeti rad, 2) ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju, 3) katerim je učitelj ali mentor in 4) s tistimi, ki so njemu učitelji ali mentorji.

K uspehu v življenju pritiče telesno in duševno zdravje. Brez zdravja lahko postanejo drugi dosežki manj pomembni. Nekateri uspeh povezujejo s finančno varnostjo ali neodvisnostjo, vendar pri tem ne gre za materialno bogastvo, ampak dovolj sredstev za življenje brez stresa in negotovosti. Občutek uspeha se povečuje, ko človek prispeva k družbi, pomaga drugim ali deluje na način, ki izboljšuje svet. Uspešen človek vedno najde ravnotežje med različnimi vidiki svojega življenja – delo, prosti čas, družina, osebni razvoj – pri čemer se ne ve, ali je uspeh pogoj ali posledica. Dejstvo je, da je uspeh vedno povezan z notranjim mirom.

Uspeh v življenju ni enoznačen in ni nujno povezan s tem, kako nas vidijo drugi, ampak predvsem s tem, kako sami doživljamo svoje življenje.

In v katerem obdobju življenja naj bi bil človek uspešen?

Občutek izpolnjenosti, sreče in zadovoljstva z lastnimi odločitvami in dosežki lahko pride v različnih življenjskih obdobjih, odvisno od posameznika in njegovega osebnega razvoja, okoliščin ter vrednot. Vendar pa lahko ločimo nekaj splošnih trendov glede tega, kako se ljudje počutijo v različnih življenjskih fazah. V srednjem obdobju (od 30. do 50. leta) mnogi ljudje gradijo svojo kariero, ustvarjajo družino ali uresničujejo osebne ambicije. Če uspejo doseči svoje cilje, lahko občutijo veliko izpolnjenost. Običajno pa se v tem obdobju spopadajo z iskanjem ravnovesja med delom, družinskim življenjem in osebnimi interesi, kar je lahko vir nezadovoljstva in stresa. V tem obdobju človek išče ravnovesje med upravljanjem različnih življenjskih področij. Začenja se tudi vrednotenje lastnih dosežkov in začetek preizpraševanja, ali živijo življenje, ki jih resnično izpolnjuje.

V starejšem obdobju (po 60. letu) življenja ljudje pogosto precenjujejo svoje življenje. Če imajo občutek, da so živeli smiselno in v skladu s svojimi vrednotami, lahko občutijo globoko izpolnjenost oziroma nelagodje, če zaradi tekmovanja z drugimi niso dosegli svojih ciljev. V tej starosti se ljudje pogosto naučijo sprejemati življenje takšno, kot je. To obdobje je lahko čas, ko posamezniki najdejo notranji mir, če so se sprijaznili z lastnimi omejitvami in sprejeli svoje življenjske izkušnje. Občutek izpolnjenosti ni nujno vezan na določen čas v življenju, ampak je povezan z notranjo perspektivo posameznika, njegovimi pričakovanji, cilji in sposobnostjo, da sprejme svoje življenje takšno, kot je.

Po 80. letu starosti uspeh ne igra velike vloge, ker izzivi, povezani s staranjem, kot so zdravstvene težave in fizične omejitve, povečujejo potrebo po osebni sreči, ki jo iščejo v povezanosti z družino in skupnostjo. Uživajo v stikih z družino, vnuki in prijatelji. Ti odnosi so vir sreče, podpore in občutka pripadnosti. To so trenutki, ki so izredno dragoceni zanje, ne pa toliko za druge okoli njih. Ta razkorak, katerega se mlajši sploh ne zavedajo, starejše lahko boli. Sočasno pa je treba, da se v tem obdobju življenja učimo ceniti ljubezen in skrb, ki nam jo izkazujejo najbližji, da ne govorimo posebej o odprtosti za pomoč drugih.

Mnogi starejši ljudje se v tem obdobju poglobijo v duhovne ali osebne refleksije, kar jim prinaša globlji občutek smisla in sprave z življenjem in smrtjo. Ta povezanost z nečim večjim od sebe lahko prinese notranji mir in zadovoljstvo. Posebej jih osrečuje občutek hvaležnosti za vse, kar so doživeli in dosegli, in poskušajo pozabiti na tisto, česar niso uspeli doseči. Postajajo mirnejši, ne obremenjujejo se več s kariernimi ali družbenimi dosežki, najraje uživajo v miru in tišini. Cenijo preproste užitke, kot so narava, dobra hrana, prijeten pogovor ali toplo sonce. Namesto strahu pred smrtjo sprejemajo svojo minljivost, kar prinese globok občutek notranjega miru.

Mnogi starejši ljudje dosežejo to fazo z globoko hvaležnostjo in spokojnostjo, kar jim prinaša občutek izpolnjenosti in sreče. To je največji življenjski uspeh …

Suzana Pirtovsek

Zelo dobro izhodišče dragi Šime o tem kaj je sreča? Vsak bi jo opisal drugače, kajti sreča je prispodoba o nečem kar doživljamo si želimo ali trenutno občutimo. Prej bi to vprašanje pogledala iz filozofskega okvirja kajti sreča ni nekaj opriemljivega ne izhaja iz materialnega, se jo ne da dotakniti. Torej kaj je sreča? Sreča je le del občutenja ki se sproži kot zadovoljstvo s nečim kar si postaviš za cilj v doličenem obdobju. To ni stanje duha to je le ena majhna stopnička ki prispeva graditvi stanja duha. In to stanje duha pa je sestavljeno iz niza lepih , manj lepih, teških ali lahkih trenutkov našega bivanja. In v tej pisani sliki naših trenutkov doživimo različna stanja od vshičenosti do monotonije, od sreče do razočaranj, od ljubezni do izgub in to kar buri ta prostor življenja s dramatičnimi občutki ki poganjajo našo energijo je tista fizika vseh občutkov in stanj kot je tudi občutek sreče.

Milan Skerbinek

Da, dobrota je edina, ki osrečuje tistega, ki je dobrote deležen in tistega, ki jo daje. Dobrota nima cene, nima meja, ne pozna zavisti, ne pozna plačila, dobrota se dobrotniku vrača na nebroj načinov, tudi mnogokrat nevidnih, vendar doživetih. Dobrota je edino za kar se splača boriti in potruditi!

Marjana Pavliha

Tisti, ki vas imamo možnost brati, imamo srečo. Čeprav slovenski pregovor pravi, da je sreča opoteča, torej sreča ni stalna, nanjo se je težko zanesti…..vendar obstaja. Hvala za vaš zapis

Boštjan Boštjan

Dragi Šime, za nas je sreča, da deliš to z nami, kateri te spoštujemo in imamo radi. Sreča je res tisto obratno od nesreče ali nerazpoloženja in sitnosti oziroma nagajivosti . Vse dobro tebi in vsem tvojim prijateljem, kateri smo prečitali tvoj zapis.

življenje#

16. oktober 2024

Konzulat u Mariboru s tugom javlja članovima Hrvatske zajednice u Mariboru i slovenskim prijateljima, da je 14.10. 2024 preminuo naš dragi utemeljitelj Hrvatskog kulturnog društva, prijatelj, liječnik Ratko.

Rođen je 1944. u Velikom Prologu, Vrgorac.

1970. godine završio je studij medicine u Zagrebu. Nakon studija radio je u Koprivnici, Sl. Brodu i otoku Braču, gdje je živio do odlaska u Sloveniju. Godine 1975. zaposlio se u Splošni bolnišnici u Mariboru gdje je specijalizirao urologiju. Umirovljen je 2009. godine.

Svoj posao obavljao je s puno ljubavi, profesionalizma i predanosti. U liječničkoj karijeri su mu na prvom mjestu bili njegovi pacijenti. Uvijek je govorio, da se titula doktora ne stječe samo diplomom, već prije svega ljudskim pristupom i pristupačnošću osobi kojoj je potrebna pomoć.

U svom radu iskazao je profesionalnost i veliko iskustvo, što su cijenili njegovi kolege i pacijenti.

Njegova predanost zdravstvu i Hrvatskoj zajednici ostavila je neizbrisiv trag kod onih, koji su ga poznavali.

Dragi nam Ratko je krajem osamdesetih godina prošlog stoljeća bio jedan od najaktivnijih članova inicijativnog odbora za organiziranje zajednice Hrvata u Mariboru. Njegov , doprinos i utjecaj koje je imao u svojoj radnoj okolini je bio posebno vidljiv u poticanju Hrvata u Mariboru, da glasaju za osamostaljenje Slovenije na plebiscitu 1990 godine.

Njegova strast za pomaganjem drugima i njegova nepokolebljiva vjera u snagu zajednice uvijek će ostati u našem sječanju.

Poslijedni oproštaj održati će se u oproštajnoj dvorani na Pobrežju 18.10. 2024 ob 11,30. Pokop će se obaviti na Mirogoju u Zagrebu.

Počivaj u miru dragi Ratko!

Članovima obitelji, srodstvu i prijateljima izražavamo duboku sučut!

Prof. dr. Šime Ivanjko, počasni konzul RH.

slovo#

19. oktober 2024

Ob letošnjih 50. Dnevih slovenskih pravnikov 17. in 18. oktobra 2024 v Portorožu sem bil vesel, da so mi organizatorji Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo in Lexpera d.o.o (Gv založba) zaupali organizirati in voditi posebno sekcijo: Pravo in pravniki na družbenem omrežju ob 50. jubilejnem srečanju, saj sem bil zraven že pri organizaciji prvih tovrstnih srečanj.

Za Dneve slovenskih pravnikov je značilno, da med prvimi iniciirajo pomembna družbena vprašanja, ki so posredno ali neposredno povezana s pravom. V tem kontekstu je letošnja posebna sekcija bila namenjena razpravi o pravu in pravnikih na družbenem omrežju. S svojimi prispevki so sodelovali prof. dr. Sara Ahlin Doljak, Izkušnje pravnice z uporabo družbenega omrežja; prof. dr. Matija Damjan, Pravna ureditev družbenih omrežij; Alenka Jerše, univ. dipl. pravnica, Pogledi informacijskega pooblaščenca na izzive varstva zasebnosti pri objavljanju pravnih vsebin na družbenem omrežju; mag. Matej Zenc, Pravo in pravniki, zlasti odvetniki na družbenem omrežju v Avstriji; in zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, profesor, Pravo in pravniki na družbenem omrežju, v št.6-7/2024. Predavatelji so poudarili koristnost nastopanja pravnikov na družbenem omrežju in ob tem tudi opozarjali na nevarnosti, kot so: zavajanje uporabnikov omrežij, neresnične objave ali pa objave, ki so v nasprotju s poklicnimi standardi in poslanstvom pravnika v družbi. Zanimive so bile izkušnje kolegice prof. dr. Sare Ahlin Doljak, ki je poudarila: »Družbeno omrežje je pomemben sestavni del spoprijemanja z mojo invalidnostjo.«

Sekcija je ponudila poglobljene vpoglede v aktualne trende in prihodnje izzive družbenih omrežij, ki vse bolj vplivajo na naša življenja, tako na osebnem kot tudi na pravno poslovnem področju. Poudarjeno je bilo, da je udeležba pravnikov na družbenem omrežju koristna, ob spoštovanju poklicno etičnih načel in varstva zasebnosti, ter da družbena omrežja lahko nudijo možnosti za osebno in poklicno rast ter dvig pravne kulture v družbenem okolju

Posebej gre moja osebna zahvala za uspešno izvedbo sekcije predavateljicam kolegicam Sari Ahlin Doljak, Alenki Jerše in predavateljem kolegom Matiji Damjanu ter Mateju Zencu.

Metka Penko Natlačen

Dragi profesor, vaša prisotnost na Dnevih pravnikov je bila neskončno razveseljiva, z vodenjem te sekcije pa ste prezentirali tudi vašo znano “up to date” orientacijo.

Veseli me, da sem se tega strokovnega zbora kolegov po premoru lahko udeležila in se počutila kot doma. Tudi mlada generacija se najde v tem krogu kolegov, kar me zelo veseli. Obe soorganizatorici združenj pravnikov sta poleg impresivne Lexpere, izvajalke dohodka, izvrsten zgled in kontinuiteta tako odličnega dogodka. VIVAT, FLOREAT! Naj živi in cveti!

Sara Ahlin Doljak

Spoštovani zaslužni profesor dr. Šime Ivanjko, z velikim veseljem in hvaležnostjo se obračam na Vas, saj mi je bilo dano, da sem bila že pred leti, kot Vaša študentka na magistrskem študiju, deležna Vašega mentorstva, ki mi je bilo v velik navdih. Vaša strokovnost in modrost sta mi utrdili pomembne temelje za moj nadaljnji študij in kariero. V veselje mi je, da sem letos ob 50. Dnevih slovenskih pravnikov imela priložnost ponovno biti v Vaši sredini in sodelovati na sekciji o pravu in pravnikih na družbenih omrežjih. Vaša prisotnost in razprava sta dodali neprecenljivo vrednost sekciji, ki je osvetlila pomembnost etičnega ravnanja pravnikov na družbenih omrežjih in izpostavila izzive, s katerimi se soočamo v digitalnem svetu. Zahvaljujem se Vam za vse, in upam, da bomo imeli še veliko priložnosti za nadaljnje sodelovanje.

Šime Ivanjko

Hvala draga kolegica Sara Ahlin Doljak, za lepi komentar. Cenim Vašo pripravljenost sodelovanja v omenjeni sekciji in še posebej za vsebinsko poglobljeno razmišljanje o pojavu družbenih omrežjih, ki bodo v bodoče še kako oblikovala naša življenja. Lep pozdrav in vse najboljše!

pravo#

20. oktober 2024

Pisati v enem jeziku je umetnost, pisati v dveh pa prava mojstrovina. Božidar Brezinščak Bagola se kot dvojezični avtor giblje med dvema svetovoma, vsakim s svojo zgodovino, kulturo in jezikovnim bogastvom. Njegova dela raziskujejo meje jezika, medtem ko skozi pisanje ustvarja prostor, kjer se srečujeta dve različni kulturi. Ta edinstven pristop ne bogati samo književnosti, ampak tudi odpira nova vprašanja o identiteti, pripadnosti in izražanju. Njegov bogat književni opus vključuje romane, eseje in kratke zgodbe, ki jih piše v obeh jezikih, obenem pa se kot prevajalec posveča prenosu del med kulturami. S tem odpira vrata za literarno občinstvo in tudi za globlje razumevanje jezikovnih in kulturnih razlik. Njegovo delo, kot avtorja in prevajalca, je nepogrešljivo pri gradnji mostov med svetovoma, ki bi drugače ostala ločena. Njegov književni opus je globoko prežet z izkušnjo življenja ob državni meji (Hum na Sutli, HR – Rogatec, SLO), kjer se prepletata dva naroda in dve kulturi. Z izjemnim občutkom za intimo pripoveduje o svoji družini, življenju na tem edinstvenem geografskem in kulturnem stičišču, ter o globokih osebnih trenutkih, ki jih zaznamuje bivanje med dvema svetovoma. Njegovo pisanje je kot most, ki ne povezuje le jezikov, temveč tudi ljudi, zgodbe in kraje, ki so vpeti v zgodovino in sedanjost obmejnega življenja.
Božidar Brezinščak Bagola je hrvaški in slovenski pisatelj, član Društva hrvaških književnikov in častni član Slovenskega društva pisateljev. Rodil se je leta 1947 v občini Hum na Sutli, Hrvaško Zagorje. Študiral je v Ljubljani, Zagrebu, Münchnu in Beogradu. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Zagrebu 1974, in na Filozofski fakulteti v Beogradu 1978. Prve pesmi je objavil leta 1968 v Novem Sadu (Polja) in Ljubljani (Študentska tribuna).
Piše v hrvaščini in slovenščini. Slovenske pesmi in zgodbe je objavljal v radijski oddaji Literarni nokturno, ter v časopisih in revijah: Klic časa, Razgovori,Tribuna, Problemi, Dialogi, Prostor in čas, Sodobnost, Obrazi, Most, Mladika, Zvon in Locutio. Prva pesniška zbirka v slovenščini Samoobsodba mu je izšla v ediciji Pota mladih pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1974, druga, z naslovom Moje slovenske izkušnje, pri Mohorjevi družbi Celje leta 2003, in tretja, z naslovom Tu in tam čez mejo, pri Literarni družbi Maribor 2015.
V zadnjem obdobju je s svojim literarnim ustvarjanjem večkrat nastopal v Sloveniji. Tako je bil gost na tribuni v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki mu je 10. junija 2024 pripravila literarni večer, posvečen njegovi poeziji in prevajanju. Pozdravni govor je imela tajnica in odgovorna urednica Matice slovenske dr. Ignacija Fridl Jarc. O njegovem prevajanju slovenskih del v hrvaščino so spregovorili akademik in pesnik dr. Boris A. Novak, pesnik in literarni kritik dr. Brane Senegačnik, romanopisec in pesnik dr. Miklavž Komelj ter filozof in esejist dr. Peter Kovačič Peršin. Izvoljen je bil za častnega člana Društva slovenskih pisateljev in Matice slovenske.
Te dni je v Zagrebu izšla njegova knjiga VOLJA DO ŽIVLJENJA (eseji, potopisi, razgledi in pisma), v kateri avtor iz prve osebe in skozi medsebojno povezane avtobiografske fragmente izpisuje pomembne strani kulturne in družbene zgodovine Hrvaškega Zagorja in Hrvaške v njuni organski povezanosti predvsem z slovenskim, pa tudi širšim južnoslovanskim sosedstvom( srbskim, bosansko -hercegovskim. Predgovor h knjigi je napisal hrvaški filozof prof. dr. Hrvoje Jurić.

kultura#

23. oktober 2024

Danes 23.10. 2024 je 60 let od ustanovitve našega Pravniškega društva v Mariboru. Ob tej priložnosti želim čestitati vsem dragim kolegicam in cenjenim kolegom za visoko obletnico obstoja društva in njegovega plodnega delovanja.
Ob tej izjemni priložnosti se moje misli vračajo 60 let nazaj, v čas, ko smo s skupino somišljenikov: Miro Bračko, dr. Jože Cigan, Adolf Ferlinc, Miroslava Geč, Šime Ivanjko, Ivo Ketiš, Rajko Kramberger, Marjan Majcen, dr. Ivan Muhič, Jože Natek, dr. Janez Nemec, dr. Adolf Obran, Artur Pahor, Miran Potrč, dr. Avgust Reisman, Jože Sande, Ivanka Steinbũcher, Matej Svetel, Leon Štukelj, Stanko Tadina, dr. Majnhard Veberič, Božo Vidmar, Rudolf Viher, dr. Igor Vilfan in Nataša Zemljič prvič sanjali o tem, kar danes poznamo kot naše društvo. V tistih dneh je bila ideja jasna – želeli smo ustvariti prostor, kjer bi se pravniki lahko povezovali, sodelovali in skupaj poklicno rasli. Njihova zapuščina živi v vsakem izmed nas, v vrednotah in dosežkih, ki jih danes praznujemo. Verjamem, da bi bili ponosni na to, kar smo skupaj zgradili, in na to, kako njihovo delo še naprej navdihuje nove generacije članov.
Kot edini še živeči aktivni ustanovitelj se z globokim ponosom oziram na vse, kar smo v teh desetletjih skupaj dosegli. Spominjam se začetkov – pogovorov, načrtovanj in neizmernega navdušenja, ki nas je gnalo naprej. Naša zagnanost je bila vir moči, ki je društvo postavila na trdne temelje. Skozi leta se je društvo širilo, privabljalo nove člane in dosegalo uspehe, na katere smo lahko vsi izjemno ponosni.
Moja dolgoletna vpletenost v društvo skozi vsa leta od ustanovitve do danes me je obogatila na osebni in strokovni ravni. Skupni cilji in vrednote društva so še vedno aktualni in ponujajo priložnosti za osebno rast in uveljavljanje prava v družbeni skupnosti. Prepričan sem, da ponuja izmenjavo znanja, poklicne pomoči, prijateljstva, možnosti sodelovanja pri projektih ali dogodkih, podobno kot naši generaciji, tudi današnji generaciji mladih pravnic in pravnikov.
Društvo ni le organizacija. Je skupnost, ki je globoko vpeta v življenja vseh nas članov. V zadnjih 60 letih smo skupaj preživeli nešteto nepozabnih trenutkov, dosegli številne uspehe, pa tudi premagali marsikatero oviro. Vsak član, ki je prispeval svoj čas in trud, je pomagal oblikovati to zgodbo. Danes ni samo dan, da bi praznovali dosežke preteklosti, ampak da se ozremo tudi v prihodnost.
Naša skupnost je bila vedno odprta za nove ideje, izzive in priložnosti. Vendar je bilo naše vodilo vedno jasno: sodelovanje, prijateljstvo in strast do skupnih ciljev. To nas je vodilo skozi desetletja in verjamem, da bo to naše vodilo tudi v prihodnosti.
Ko gledam naprej, vidim svetlo prihodnost za naše društvo. Mlajši člani, ki stopate v ospredje, imate v svojih rokah neprecenljivo zapuščino, ki jo lahko še naprej razvijate. Zaupam vam, da boste z enako predanostjo in vnemo gradili na teh trdnih temeljih.
Zahvaljujem se vsem, ki ste skozi leta prispevali k uspehu društva – vsakemu posamezniku, ki je dal svoj delež, naj bo majhen ali velik. Skupaj smo pokazali, da moč skupnosti presega posameznika, in to je tisto, kar nas dela resnično posebne.
Naj obletnica ne bo le praznovanje preteklosti, ampak tudi obljuba za prihodnost – obljuba, da bomo skupaj še naprej ustvarjali nove zgodbe, nove uspehe in nove spomine.
Danes ima društvo 196 članov. Člani aktualnega upravnega odbora so: Klemen Drnovšek – predsednik, dr. Anja Drev – podpredsednica, Janja Deutschmann – tajnica, dr. Katja Drnovšek – blagajničarka, Tinka Berk, Bojana Kmetec Rošic, Darja Papić, Tatjana Vogrinec Burgar in Andrej Bitrakov.
V nadzornem odboru so: prof. dr. Vesna Rijavec – predsednica, Borut Sešek in Andrej Vovšek.
Disciplinsko razsodišče sestavljajo: Srečko Berk – predsednik, Milena Bratušek in Kristjan Zahrastnik.
Iskrena hvala vsem za prijateljsko druženje v društvu in še na mnoga uspešna leta!

Tatjana Lušnic ČESTITAM!!! Še na mnoga uspešna leta!!

Slavko Kosenina Priznanje in čestitke Pravniškemu društvu Maribor in spoštovanemu dr. Ivanjku tudi iz Oxforda.

pravo#

24. oktober 2024

Predsednica državnega zbora, mag. pravnih znanosti Urška Klakočar Zupančič, je letos spomladi sprejela predstavnike oškodovanih družbenikov izbrisanih pravnih oseb na podlagi znanega in najbolj spornega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999. Ko se je seznanila s težavami in nedopustno škodljivimi posledicami omenjenega zakona, je obljubila, da se bo osebno zavzela v državnem zboru in pri pristojnih ministrstvih, da se ugotovi, kako je bil sprejet omenjeni zakon in kako bi se lahko popravila povzročena škoda. Obljubo je tudi izpolnila, s tem da je postavila vprašanje Ministrstvu za gospodarstvo, zakaj ni bila vložena že 2 leti pripravljena novela Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.
Kot je znano, je bil ZOKIPOSR sprejet v letu 2021 na podlagi ugotovitve ESČP, da Slovenija ni imela osnove za sprejetje omenjenega zakona. Na vprašanje predsednice v državnem zboru je Ministrstvo za gospodarstvo odgovorilo, da samo ni pristojno za vlaganje novele. Pred dnevi, 21.10. 2024, je predsednica DZ, kot poslanka zastavila ministru za gospodarstvo
gospodu Hanu vprašanje, kako je mogoče, da se ministri v vladi ne morejo dogovoriti, katero ministrstvo je pristojno za dotično zadevo.
Nastop predsednice DZ in njena razprava z ministrom g. Hanom je pokazala na njeno odločnost, da se vprašanje ovir za izplačilo odškodnine po 25 letih končno razreši. (Še danes mnogi oškodovanci plačujejo od svoje pokojnine obveznosti izbrisane družbe.)
Predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič bi bila zagotovo še bolj ogorčena, če bi vedela, kaj se je, po tolikih letih skrbnega prikrivanja, v strokovnih službah vlade dejansko zgodilo 28. 5. 1999. Tega dne je namreč določena oseba iz strokovnih služb vlade samovoljno ali po naročilu nekoga v Predlogu zakona, katerega je dan pred tem določila vlada na seji 27. 5. 1999, pripisala 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod, na podlagi katerih so družbeniki izbrisanih družb bili obsojeni, da iz svojega lastnega premoženja plačujejo obveznosti družb, ne da bi imeli pravico in možnost izterjati terjatve izbrisanih družb tudi od njihovih dolžnikov.
Težko je dojeti, da lahko posamezna zainteresirana interesna skupina, mimo vlade in mimo nadzora zakonodajne službe pri Vladi Republike Slovenije pošlje poslancem v državni zbor dopolnilno določbo s predlogom, da se sprejme po hitrem postopku. Takrat niso bili dani pogoji za hiter postopek, temveč so strokovne službe predlagale glasovanje po hitrem postopku z namenom, da se o zakonu ne razpravlja v javnosti, pa tudi da poslanci ne bi opazili, kako je bil grobo kršen postopek sprejemanja zakonskih predpisov.
Pred dnevi je bila predsednica državnega zbora o tem obveščena in zagotovo je možno pričakovati njeno reakcijo. Oškodovani družbeniki izbrisanih družb so ji hvaležni, da se je zavzela za njihove pravice, prepričani, da bo predsednica v okvirih svojih možnosti in pooblastil razrešila to najbolj sporno vprašanje slovenskega zakonodajalca v času po osamosvojitvi.
Tudi novoustanovljeno Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (Združenje doktorjev in magistrov pravnih znanosti) bo posvetilo posebno pozornost razreševanju omenjenega oškodovanja več deset tisoč oškodovancev, da se v bodoče nebo zgodilo, da administracija popravlja predloge zakonov…

Alojzij Kolenc Lepo, pravilno in pravično…Lahko bi se tako reševali tudi dolgoletni boji oškodovancev v DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKIH…

Tone Potocnik Pričakujem upravičeno, da bodo javno objavljena imena kriminalcev iz kroga strokovnih služb parlamenta ali celi kakšnega poslanca, ministra, ki je zakuhal to sramotno dejanje oziroma bil naročnik te rabote.
To dejanje poneverdbe ima za posledico večje posledice (finančne in duševne) kot največji bančni rop, celo večje kot dvakratni bankrot slovenskih bank v zadnjih 30 letih. Gre za usode ljudi, celih družin.
Pričakujem, da se tem goljufom sodi kot za državni udar.

Drago Rečnik Cenjeni g. profesor Ivajnko! Čestitam, da ste uspeli z vašo pobudo pri predcednici DZ! Jaz pa vas prosim, da uredite sprejem upokojencev, ki smo bili oškodovani pri odmeri pokojnin (Zujfu). Hvala!

Alojzij Kolenc Tudi sam prosim odvetnike, ki delajo na popravi krivicec ki se nam moškim je zgodila. Po ZUJFU nam izplačujejo pokojnino po 57, 25% pokojninske osnove, od lani dalje pa po 63%. Tako je oškodovano po izračunih približno 70.000 SLO upokojencev…

Dušan Ahej Samo imena in priimke krivcev javno objavite, verjetno se ve, kdo je to.

Jože Artnak Še kaj podobnega se dogaja pri delovanju oblasti v naši državi. Poznam še kake zgodbe, ker sem imel priložnost krajši čes nekatere stvari spoznati od blizu.

Branko Burjan Pohvalno, da je predsednica DZ našla čas, postavila pisno vprašanje in se osebno pogovorila z ministrom. In pri tem bo verjetno ostalo. Žalostno pa je, da od spomladi do jeseni ali počasi do zime, njena najmočnejša stranka v parlamentu ni zmogla moči, da bi to težavo in škodljive posledice odpravila. Naj velja zahvala in pohvala, morda pa bo le kaj pomagalo.

Slavka Hiti Zopet se ne bo zgodilo nič, tako kot že toliko let, kljub prizadevanju nekaterih, da se to razreši. Lažnih obljub je bilo že mnogo, mnogo. Leta pa tečejo. Upanje pa res umre zadnje.

Marija Fortič Saj ja vse skupaj noro, naivno in sramotno za pravne akademike. Sploh ni besed.

pravo#

24. oktober 2024

Vedno me navdušujejo ideje, ki mi dajo misliti. S posebnim veseljem jih zapisujem, razmišljam in jih tudi posredujem drugim; seveda če najdem sogovornika ali pa tiste, ki bi jih zanimalo, kot so to bili moji študentje.
Danes sem prebral sledečo misel mojega priljubljenega pisca Kafke: «Tisti, ki je sposoben videti lepoto življenja, ne more ostareti.«
Kafka je s tem zapisom verjetno želel poudariti, da sposobnost opazovanja in uživanja v lepoti življenja ohranja mladostnost duha. Ljudje, ki vidijo lepoto v vsakodnevnih trenutkih, odnosih in okoliščinah, ohranjajo optimizem, vedrino in odprtost za nove izkušnje, kar jim pomaga, da se ne počutijo obremenjene s staranjem ali z življenjskimi težavami. V tem smislu “nikoli star” ne pomeni zgolj fizične starosti, temveč duhovno mladost, radovednost in živahnost, ki jih ohranjajo skozi življenje.
Lepota življenja je v očeh opazovalca in da, ko jo prepoznamo, ohranjamo nekaj večnega znotraj sebe. Lepota je relativno subjektivna in tisto, kar nekdo vidi kot lepo, morda za drugega nima enake vrednosti. Gre za idejo, da ne obstaja univerzalni standard lepote, temveč je njeno doživljanje odvisno od posameznikovega dojemanja, izkušenj, prepričanj in čustev. Lepota ni v samem objektu ampak v načinu, kako ga opazujemo, doživljamo in cenimo.
Starejši pogosto vidimo lepoto v preprostih in bistvenih vidikih življenja, ki morda mlajšim niso tako očitni. Starejši pogosto cenimo globlje povezave z družino, otroki, vnuki ali prijatelji in ljubljenimi. Srečanje z njimi je naš vir velikega veselja in lepote. Tudi preprosti pogovori ali izrazi naklonjenosti pridobijo večji pomen. Ko smo starejši, razvijamo občutek hvaležnosti za pretekle izkušnje, dosežke in spomine, zlasti pa se zavedamo, da smo premagali veliko življenjskih izzivov. Preprosto, občutek povezanosti z življenjem je vsak dan močnejši, čim bolj se približujemo zadnji postaji. Moti nas, da je izražanje naših notranjih občutkov za okolje moteče in odveč. Duhovnost, notranji mir in občutek povezanosti z nečim večjim so za mnoge starejše vir tolažbe in lepote, kar je za mlajše težko dojemljivo. S staranjem mnogi razvijejo globlje razumevanje življenja in smisla.
V modrosti, ki smo jo pridobili skozi življenje, lahko najdemo svojo lepoto. Nas ne zanima prihodnost, s katero se toliko obremenjujejo mlajši. Pomembna nam je sedanjost, ki bi bila še veliko lepša, če nas ne bi vznemirjalo nezadovoljstvo mlajših, ki želijo instant dobrine sedaj in takoj. Močnejše zavedanje minljivosti življenja nas spodbuja, da najdemo lepoto v sedanjosti – bodisi v tišini, kratkih radostih ali v trenutkih tihega zadovoljstva, kar za mlajše generacije verjetno nima velikega pomena …

Milka Knezevic Sve što ste napisali je istina. Vaše veliko iskustvo govori u prilog toj istini.
Uvijek sa velikim zanimanjem volim čitati što napišete
Čestitke.
Pozdrav Vama i Vašoj obitelji .
S poštovanjem.

Metka Penko Natlačen Ta Kafkova misel me spominja na modrost rimskefa cesarja, vojskovodje in stoika Marka Avrelija Antoninusa, ki je v davnem prvem stoletju n. št. napisal, da “Mladost in starost nista življenjski obdobji, ampak stanje našega duha. Kdor ohrani živost in zanimanje za svet in vse okrog njega in veselje nad vsakim dnem, ta ne bo nikoli ostarel.”
Vse, o čemer razmišljate in pišete, natanko tako mislim tudi sama. Veseli me, da moji prijatelji tudi delijo to mnenje in se veselimo vsakega skupnega srečanja in modrovanja. Da so nam nadvse vredni dnevi našega zivljenja in male velike vrednote.
Rada berem vaše misli. Zdijo se mi kot sodobnega Marka Avrelija, moža, ki je v času okupacijskih vojn znal videti enake človeške modrosti, kot jih vidi sodobni izobražen človek. Življenje je res polno očarljivih lepot.

Lojzka Furlan Hvala za Vaš čudovit zapis, s katerim se popolnoma strinjam.

Anton Dobrovolec Gospod Šime lepo ste napisali in hvala za tako resnično sestavljeno pisanje za nas starejše. Rodil sem se kot šesti otrok v letih ko smo bili prikrajšani marskaj kot današnji otroci ki imajo vse kar mi nismo imeli. Lep pozdrav.

Nana Turk Clovek ostane otrok v sebi.

Petar Komljenović Lepo in resnično napisano.

Franc Kociper Hvala za čudoviti zapis. Lepota je res subjektivno dojemanje sveta okrog sebe.

Mirjana Domjan Navdušujejo me ljudje, ki so ohranili nekaj otroka, v sebi.Vse kar velja je ljubezen do vsega, spoštovanje in dobrota.Če zmores to, zmoreš vse…

Šime Ivanjko Danes zjutraj, torej nekaj ur po objavi mojega razmišljanja v katerem sem omenjal priljubljenega pisatelja Franz Kafka, mi je draga oseba, ki rada prebira moje zapise na družbenem omrežju, posredovala zelo zanimivo anekdoto o slavnem češko-avstrijskem pisatelju Franzu Kafki (1883–1924) in dekletcu, ki je v parku izgubilo svojo igračo – punčko. Osebno me se dojmila in posredujem bralcem na Fb prepričan, da je anekdota s sporočilom, ki bi si ga morali zapomniti vsi…
Kafka, ki se ni nikoli poročil in ni imel otrok, je na sprehodu po parku v Berlinu srečal deklico, ki je jokala, ker je izgubila svojo najljubšo punčko. S Kafko sta jo neuspešno iskala po parku. Pisatelj ji je nato rekel, da pride jutri spet in da bosta iskala naprej. Naslednji dan, čeprav punčke nista našla, je Kafka deklici podaril pismo, ki naj bi ga napisala njena izgubljena punčka. V njem je zapisal: »Prosim, ne jokaj. Potujem, da bi videla svet. Pisala ti bom o svojih dogodivščinah.«
Tako se je začela zgodba, ki se je nadaljevala do konca Kafkovega življenja. Med njunimi srečanji je Kafka dekletcu prebiral skrbno napisane punčkine dogodivščine, ki jih je deklica imela za božanske.
Končno je nekega dne Kafka prinesel punčko (kupil jo je sam), ki se je po daljšem potovanju vrnila v Berlin. »Sploh ni videti kot moja punčka,« je dejala deklica. Kafka ji je nato izročil še eno pismo, v katerem naj bi punčka zapisala: »Potovanja so me spremenila.«
Deklica je novo punčko objela in jo vesela odnesla domov.
Leto dni kasneje je Kafka umrl.
Mnogo let za tem je deklica, ki je bila že ženska, v punčki našla pismo. Majhno pismo, ki ga je podpisal Kafka, se je glasilo: »Vse, kar ljubiš, bo verjetno izgubljeno, a na koncu se bo ljubezen vrnila na drug način.«

Milena Oak Gospod Sime, vedno znova me vase misli ohrabrujejo.
Hvala Vam.

Nevenka Eigner Zelo lepo.

Ivan Pavlov Alka Lepa zgodba, tako razmišljajo samo veliki.

Jolanda Mihaela Pinterič po vaših pisanjih bi z lahkoto preimenovala pojem staranja v zorenje…ko bi čimeveč ljudi zorelo in se ne staralo, modrosti bi se veselili. Bog vas živi.

Marija Radovic Pojasnili ste s citatom zakaj je tako lepo in s spoštovanjem.

Bojana Dukarič Hvala vam, gospod profesor, za še eno lepo razmišljanje. Lepoto življenja lahko vidimo v sedanjem trenutku, ki je edino kar imamo. Vsak nov dan imamo prazen list v naši knjigi življenja in od nas je odvisno kaj bomo nanj zapisali. Življenje je lepo, če ga znamo živeti.

Renata Flis Zelo rada preberem vase zapise in vedno najdem lepo misel in modrost , ki sem jo pozabila ali pa sem pozitivno naravnana nadaljevala svoje delo.

starost#

27. oktober 2024

Na okrogli mizi 25.10. 2024 ob 60. obletnici Pravniškega društva v Mariboru so predstavniki treh generacij pravnikov (dr. Šime Ivanjko, ustanovni član društva (najstarejša generacija), dr. Rajko Knez, ustavni sodnik, dr. Janja Hojnik, profesorica in dr. Miha Šošič, odvetnik (srednja generacija) ter Anej Irgolič, postdiplomski študent (najmlajša generacija), delili skupno skrb glede trenutnega stanja prava in pravnikov v naši družbi in v prihodnosti. Vsaka generacija je izpostavila svoje edinstvene izkušnje in perspektive, a kljub razlikam se vsi zavedajo izzivov, s katerimi se sooča pravna stroka, kot so: prepočasnost sodnih postopkov, nepreglednost in zapletenost prava, odtujenost od ljudi, elitizem in pomanjkanje etičnosti, pretirana birokracija, premajhna osredotočenost na socialno pravičnost in komercializacija pravne stroke. Pravniki vseh treh generacij se zavedajo potrebe po reformah, ki bi pravo približale ljudem in pravnikom omogočile, da se osredotočajo na etične in socialne vidike svoje vloge v družbi, da ne govorimo posebej o nezaupanju javnosti v sodstvo, podcenjevalnem odnosu oblastnih organov do prava, podnebnih spremembah, ekonomski negotovosti in hitrih tehnoloških spremembah. Ta zaskrbljenost povezuje in enako skrbi vse generacije in spodbuja k iskanju skupnih rešitev, kar pomeni, da je pomembno skupno sodelovanje pri izmenjavi idej. S tem pristopom lahko pravniki sooblikujemo boljšo prihodnost za vse v družbi.

V razgovoru je prišlo do izraza medsebojno spoštovanje izkušenj in mnenj starejših in mlajše generacije. Ugotovili so, da je potrebno zmanjšati generacijski razkorak s tem, da so starejši odprti za nove ideje in tehnologije, mlajši pa za izkušnje in mnenje starejših.

Kot najstarejšemu in edinem še živečem aktivnem soustanovitelju mi je Pravniško društvo podelilo posebno zahvalo in se posebej zahvalilo tudi Pravni fakulteti UM za podporo in nudenje poslovnih prostorov za sedež društva in članska srečanja.

Osebno se zahvaljujem kolegu predsedniku društva Klemnu Drnovšku in članom upravnega odbora za prejeto priznanje in za organizacijo proslave ob visoki obletnici Pravniškega društva v Mariboru.

pravo#

7. november 2024

V prilogi današnje Pravne prakse št. 42-43/ 2024 je objavljeno obsežnejše razmišljanje o pomenu doktorata pravnih znanosti v naši družbi, v katerem sem opozoril na doktorat kot osebni presežek pravnika in kot družbeno koristno dobrino.

Namen objave je doseči pozitivno vrednotenje doktorata v družbenem okolju. Pri tem sem opozoril na frustracije zlasti mladih pravnikov z doktoratom znanosti, ki si zastavljajo znano vprašanje ;«Imam doktorat pravnih znanosti in kaj zdaj?« in na pomanjkanje podpore oziroma pozitivnega vrednotenja poglobljenega pravnega znanja v družbi.

Članek je napisan z namenom opozoriti in spodbuditi doktorje in magistre pravnih znanosti na možnost vključevanja v Združenje Slovenske akademije pravnih znanosti, katere članstvo je omejeno na 50 članov, ki bodo v naslednjem mesecu sprejeti v članstvu in volili svoje organe.

Povezovanje doktorantov in magistrov pravnih znanosti v združenje Slovenska akademija pravnih znanosti ( Akademija) je ključnega pomena za učinkovito kritično delovanje in za zaščito pravne države. Kadar pravniki delujejo združeno, so njihova opozorila močnejša in bolj odmevna, saj kolektivno zastopajo vrednote in načela pravne stroke. To jim omogoča, da imajo večji vpliv na oblastne organe in da lahko resnično prispevajo k izboljšanju pravnega sistema. Vključevanje omenjenih pravnih strokovnjakov v Akademijo omogoča članom večji vpliv in prepoznavnost. Združeni glas pravnikov je v javnosti močnejši in bolj vpliven kot glas posameznika. Asociacije pravnikov, ki se kritično in strokovno odzovejo na nepravilnosti ali zakonodajne napake, imajo večjo možnost, da bodo njihove zahteve resno obravnavane. Organizirana skupina lahko ustvarja javni pritisk, kar spodbuja oblast k odgovornemu ravnanju.

Posameznik pravnik, ki kritizira oblast, se lahko znajde pod pritiskom ali se sooča z osebnimi posledicami. Poklicne asociacije pa svojim članom zagotavljajo določeno zaščito, saj nastopajo kolektivno, kar zmanjšuje tveganje povračilnih ukrepov proti posameznikom.

Članstvo v Akademiji pravnikov lahko vzpostavijo etične kodekse in smernice za strokovno ravnanje, s čimer krepijo profesionalnost in neodvisnost svojih članov. Asociacije pravnikov kot je omenjena Akademija lahko organizirajo javne razprave, konference in delavnice, kjer kritično preučujejo zakonodajne in pravno politične odločitve. Tako lahko izobražujejo javnost, medije in celo politike o vplivu teh odločitev ter prispevajo k večji pravni pismenosti in ozaveščenosti.

Združeni pravniki imajo boljše možnosti, da sodelujejo pri pripravi ali spreminjanju zakonov in predpisov. Kot strokovnjaki lahko s svojimi predlogi prispevajo k bolj premišljenim, zakonitim in pravičnim rešitvam.

Poklicne asociacije, kot je omenjena Akademija se lahko učinkovito povezujejo tudi mednarodno, kar jim omogoča sodelovanje z drugimi pravnimi organizacijami in prevzemanje primerov dobre prakse. Tako lahko dobijo podporo in krepijo svoj vpliv pri uveljavljanju pravne države tudi v mednarodnem prostoru.

Povezovanje v poklicne asociacije omogoča pravnikom, da svoje kritične ugotovitve predstavijo bolj učinkovito, da imajo večjo družbeno podporo in da so njihova prizadevanja za pravno državo in zakonitost bolj odmevna ter vplivna.

Podrobnejše informacije o včlanjevanju doktorjev in magistrov pravnih znanosti v Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti so objavljene na spletni strani Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

študij#

13. november 2024

Univerza Alma Mater Europaea vas vljudno vabi na predstavitev monografije zaslužnega prof. dr. Šimeta Ivanjka z naslovom Srečanje s starostjo, ki bo potekala jutri 14. novembra 2024 ob 17. uri na Slovenski ulici 17 v Mariboru.

Dogodek bo moderirala urednica monografije zasl. prof. dr. Jana Goriup. Zbrane bo nagovorila tudi prof. dr. Suzana Kraljić, ki je knjigo recenzirala.

Knjiga aktualizira dileme staranja in starosti. Vsebino pričujočega dela predstavljajo avtorjevi zbrani občasni zapisi, spodbujeni z različnimi doživetji v starejšem obdobju njegovega življenja, s prebranimi razmišljanji iz posameznih knjig, strokovnih in poljudnih člankov, in iz že porumenelih zapisov za predavanja študentom prava in ekonomije. Več o knjigi si lahko preberete TUKAJ.

Dogodek bo priložnost za razpravo o izzivih in perspektivah, s katerimi se sooča sodobna družba v kontekstu podaljševanja življenjske dobe in prilagajanja novim tehnološkim trendom.

Veselimo se vaše družbe!

Jože Artnak

Čestitke g. profesor za vašo zelo aktivno vlogo. Ni slučajno, da ste izbrani med 20 najvplivnejših pravnikov leta na portalu https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/10-najvplivnejsih-pravnikov (ni bilo težko napisati obrazližitev) in zdaj poteka glasovanje za uvrstitev med najvplivnejših 10, zato prelagam njegovim prijateljem na fb, da glasujete.

Šime Ivanjko

Hvala Vam dragi kolega Artnak za Vašo podporo! Šime

Peter Gominšek

Čestitke za izdano monografijo in dobra razmišljanja v vseh vaših zapisih.

Katica Pavkić Špiranec

Sretno!

Buhtelj Bucka

Čestitke, boste imeli predstavitev knjige tudi v Ljubljani

Šime Ivanjko

V Ljubljani je bila predstavitev 2. 10. 2024. lp.

starost#