19. december 2023

Čeprav velja splošno mnenje, da starost prinaša neprijetnosti in različne težave, ki jih sicer v mlajših obdobjih življenja ne poznamo, pa nam vendar tudi starost nudi možnosti osrečevanja.
Tako nas v starosti osrečuje osvoboditev od družbenih pričakovanj in prevzemanje tveganj, ker v osnovi nimamo kaj veliko izgubiti.
Naše resnično življenje v aktivnem obdobju se seveda ni dogajalo vedno tako, kot bi želeli. Vsi smo poskušali živeti svoje življenje tako, kot bi nam naj ustrezalo, v resnici pa smo živeli tako, kot so drugi od nas pričakovali. To je včasih zahtevalo pogumne in nenavadne odločitve. Tako smo na primer želeli imeti več časa zase, vendar smo to željo opustili, če smo ugotovili, da drugi pričakujejo od nas določene aktivnosti, ki si jih sami ne želimo. Včasih smo morali resnično tvegati, da bi izpolnili svoje želje in bili srečni.
Mnogi smo bili nezadovoljni s svojim delom in smo si pogosto izmišljali izgovore, zakaj ne moremo takoj odnehati živeti v skladu s pričakovanji drugih in zakaj je bilo takrat nemogoče početi tisto, kar smo si resnično želeli.
Pogosto se nam je zdelo, da so naše želje bile preveč tvegane ali predrage. Zaskrbljenost za starost je vedno bila prisotna in nas je omejevala, da bi resnično živeli v tedanjem trenutku. Živeli smo za bodočnost: »Preprosto smo živeli za pokojnino, ne pa za osrečujoče trenutke,« kot zna reči moj znanec.
Danes vemo, da nas na stara leta pokojnine ne osrečujejo in se zato, ob podzavestnem maščevanju, »osrečujemo« z življenjem mimo pričakovanj družbenega okolja …

Tone Potocnik
Dragi Šime, moj pokojni oče mi je večkrat rekel… kompas, ki te naj vodi skozi življenje naj bo tvoja široka srčna kultura. Ne zakoni, predpisi, pričakovanja okolice… Šele danes dojemam vrednost povedanega.

Nika Jan
Obstaja tudi možnost vzdrževanja ravnotežja med zahtevami okolja in svojimi individualnimi potrebami. Živeti v sozvočju z okolico, ne da bi pri tem zanemarjali sami sebe. Včasih se je treba znati podrediti pričakovanjem okolja, brez občutkov samožrtvovanja, spet drugič pa brez slabe vesti skreniti po svoji lastni poti in biti samemu sebi najboljši prijatelj … Pri tem se opiramo na “srčno kulturo” in socialno inteligentnost. 🙂

etika#

23. december 2023

Včeraj, 22.decembra 2023, nas je slušatelje v Alojzijevi cerkvi navdušila Klapa Dalmari, ki deluje kot sekcija Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru s svojim izvajanjem dalmatinskih popularnih in tudi pri Slovencih priljubljenih pesmi. Dalmatinski napevi so nas ogreli, čeprav je v zelo akustični cerkvi bilo hladno. Posebni je občutek v zimskem božičnem času uživati v dalmatinskem melosu, ki nas spominja na toplo morje in ugoden maestral…
V imenu Konzulata Republike Hrvaške sem se zahvalil organizatorju prireditve gospodu duhovniku Primožu Lorbeku, voditelju Hrvaške katoliške misije bl. Alojzije Stepinac v Mariboru in članom Klape Dalmari. Omenjena prireditev je prispevek k utrjevanju prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom in je bila posvečena slovenskemu prazniku Dneva samostojnosti in enotnosti, s katerim obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990. Na plebiscitu so člani hrvaške narodnosti v Sloveniji glasovali za samostojnost Republike Slovenije.
Naj spomnim, da smo Hrvati v Mariboru 16.12.1990 ustanovili prvo Hrvaško kulturno društvo prav z namenom, da se organiziramo in spodbudimo udeležbo na plebiscitu 23.12.1990. Takrat smo tudi prvič organizirali polnočnico v Alojzijevi cerkvi na hrvaškem jeziku. Alojzijevo cerkev v Mariboru so med tem časom odkupile hrvaške škofije za potrebe bogoslužja pripadnikov hrvaške narodnosti v Mariboru. Vsako nedeljo je ob 11.30 maša v hrvaškem jeziku.

Simona Ivanjko
Ceprav zal nisem bila …😷 vem da je bilo precudovito!!!❤️❤️❤️Hvala vsem fantom!!! In gospodom ki so to organizirali.

Mira Gojak Planinc
Dalmatinski šarm i humor, nikoga ne ostavi ravnodušnim !!

Lara Mehle
Jako liiiipo!!!!

Alojzij Kolenc
Hvala lepa, bilo je lepo, čestitke za Božič bratom Hrvatom, kjer sem preživel lepa študentska leta.

Boštjan Boštjan
Odlično in dobra energija.

kultura#

24. december 2023

Včeraj, 23. 12. 2023, je bil zanimiv dan pričakovanja Božiča, vendar v praksi poln priprav in obremenjujočega obiskovanja trgovin.
S tem v zvezi sva z vnukom nakupovala v eni od zelo obiskanih trgovin na Studencih. Vrste pred blagajnami so bile dolge in me je moj 13-letni vnuk popeljal k samoplačniški blagajni. Osebno tega ne maram, ker nikoli ne opravim plačila brez pomoči prodajnega osebja. Tokrat je vnuk začel opravljati vnašanje cen v avtomat in mi pri tem pojasnjeval, kje je treba kaj pritisniti, da izbere avtomat pravilni izdelek. V bližini je to opazovala prodajalka – mlado dekle, staro okoli 20 let. Na ekranu se naenkrat pojavi »Ugotovitev starosti«. Poklicala sva prodajalko, ki nama je prijazno pojasnila, da je avtomat zaznal, da kupljeno blago nalaga otrok in nama omogočila, da sva lahko nadaljevala z vnašanjem cen. Pri tem pa je bolj zase kot za naju izustila: »Kako lepo, da vnuk poučuje dedka …«. S prodajalko sva se zapletla v pogovor in nama je s solznimi očmi povedala: “Očeta več nimam, dedek pa mi je pred dnevi umrl”. Pogledala je vnuka in dodala: ”Čuvaj dedka.” Obrnila se je, da bi skrila solze. Nisem zmogel izgovoriti niti besede …
Z vnukom sva odšla iz trgovine, ganjena in brez besed …
Še danes razmišljam, kako smo lahko srečni, da imamo vnuke in da imajo oni nas, stare starše, babico in dedka, ki vnukom predstavljajo dodatno raven ljubezni, topline, podpore s polno nežnosti, skrbi in brezpogojne ljubezni.
Odnos med starimi starši in vnuki je običajno zelo poseben, globok in pomemben del družinske sreče. Lep je občutek, da lahko naše bogate izkušnje in znanje delimo z vnuki ter jim prenašamo vrednote, prisotne v družinski zgodovini in tradiciji, kot je današnji božični večer.
Vnuki čutijo, da smo stari straši njihov pomemben vir varnosti in nege in da s tem pomagamo njihovim staršem.
Strokovnjaki zatrjujejo, da smo babice in dedki bistveno pomembni za večjo socialno povezanost v družini in da krepimo vezi med generacijami.
Kakšna sreča je za stare starše, da lahko vnukom pomagajo pri razvoju in oblikovanju njihove identitete, oni pa imajo stare starše za vzor in posnemajo njihovo vedenje. Podpora vnukom v trenutkih njihovih težav ali življenjskih preizkušenj je osrečujoča za vnuke in za stare starše …
Solze mladega dekleta iz sosednje trgovine so me spodbudile, da bom nocoj ob družinskem srečanju moja dva vnuka posebej objel s solzami sreče …
Vsem starim staršem in vnukom želim, da bi nocoj ob božičnem družinskem srečanju občutili, kako smo lahko srečni, da imamo vnuke in da imajo oni nas … Srečen Božič

Majda Prostor
Lep zapis..Miren Božič želim…

Božo Mijatovic
Vesel Božič. Točno tako 😰, tudi nekaj podobnega se je meni zgodilo 2011. Izguba sina edinca, 2012 izguba mame. Življenje je kruto in nepredvidljivo, nekateri ljudje smo zelo ranjeni. Zakaj??…… Vesele blagdane želim od 💛

Tone Lovrec
Krasno. In lep Božič!

Lojzka Furlan
Čudovit zapis, hvala vam zanj iz srca, tudi sama tako občutim…

Tatjana Rasic
Kako lepo povedano in res je tako

Tadej Matičko
Spoštovani g. Ivanjko, Vam in Vašim domačim želim miren božič.

Danica Mally
Oooo kako lepo zapisano. Tudi sama imam vnuke in sem nanje zelo ponosna . Bančništva preko telefona me je naučil vnuk z besedami : Babi sedaj mi lahko preko FLIKA nakažeš žepnino in jo dobim TAKOJ. Ne rabiš čakat, dajat v kuverto, ki me čaka ko pridemo k tebi na kosilo… RES JE poslovanje BANKA NETA me sploh ni zanimalo, ko me je mož prepričeval kako je to odlično, hitro in enostavno. Z vnučkom pa je to šlo hitro in postalo mi je zanimiv..VNUKI SO POSEBNO ZDRAVILO , njihov obisk, objem in pogovor nas poboža po duši…

Metka Penko Natlačen
Dragi profesor, hvala za vaše zapise. Drug drugemu smo zdravilo!
Blagoslovljen Božič z malimi velikimi pozornostmi!

Barbara Bračič
Vaše razmišljanje pove vse! Moja babi je bila moja duša dvojčica! Najboljši človek z velikim srcem!
Midva, z možem, sva babi in dedi! Lepšega ni kot so dnevi preživeti z vnukom! Pa še smisel za humor ima in nam nikoli ni dolgčas!
Želim vam vesel božič in srečno novo leto! In še mnogo tako lepih misli, ki nam jih podarite v svojih zapisih!

Vlasta Sagadin
Hvala za čudovit zapis in srečno❤️👍🎄

Janez Urbanc
Šime, krasno napisano!

Dragutin Perčić
🎄Sretan Božič nek nam bude…

Mira Knežević
Kaj reči. Vse napisano lahko samo podčrtamo 10x.

Jurij Eržen
Pravi dedek, zato je tudi nagrajen. Kljub vsem izobrazbam smo kar ne znalci, zato je tukaj mladina.

Marija Fortič
Srecen Božič in hvala za lep opis dogodka.

Božidar Mithans
Srčen in navdihujoč zapis. Hvala za delitev, saj je dobro, da to, v tej atomizirani družbi, večkrat slišimo, se ob tem zamislimo in morda celo spremenimo našo dnevno rutino na bolje. Prijetne praznike vam želim.

Božena Cvek
Zeli ganljivo napisano to se nam dogaja vesel Božič vam želim

Antonija Štrlekar
Lep in resnicen zapis

Franc Majda
G.SIME VI PA RES PRIVABLJATE LJUDI DA PRAV VSAK ZAPIS PREBEREMO 1X 2X TO POT PA SE Z SOLZAMI V OCEH LEP PRAZNICEN VECER IN SRECNO TER ZDRAVO NOVO LETO

Inge Markoli
Zapis poboža srce in dušo!

Katarina Pevec Stajnko
Kot vedno so vaši zapisi nekaj posebnega. ❤️

Natalija Vidovič
lepo..še zame jih objamite ker jih sama nikoli ne bom imela..

Lara Mehle
Predivan tekst, dragi Šime. Ganuo si me do suza.
Želim vam svima sretan Božić, puno ljubavi i međusobnog razumijevanja sa vašom djecom, a sada moram istaknuti : posebno sa unucima.
Grli vas sve. Larissa

Milivojka Kolar Mezzullo
Zelo lepo napisano!!

Ana Lončar
Odnos djedova, baka i unučadi je ,poseban ‘ odnos. Nažalost prekratko sam uživala u svom unuku, ali uvijek će živjeti u mojoj duši, mislima.Zato uživajte, uživajte u svojim unucima , jer to je neprocjenjiva sreća i radost 🙎

Boštjan Boštjan
Drži Šime, kar si zapisal glede na včerajšnji dogodek. Res si lahko vesel in srečen, da ti je neznana oseba zaupala svojo žalostno zgodbo.
Lep blagoslovljen predbožični večer.

Alojzij Kolenc
Lepo napisano, hvala g Ivanjko, lepe praznike in zdravja v Novem letu.

Jožica Šmerc Kovačič
Zelo ganljiva pripoved, tudi jaz imam dvevnukinji s katerima imam poseben odnos, zato sem že včeraj pripravila drženje za Božič, druženje treh generacij. Želim vam blagoslovljen Božič.

Sandra Vukic
Divno i istinito.

Simona Novak
Kako lepo zapisano. Vesele božične praznike in želja, da bodo takšne zgodbe grele srca dedkov, babic, vnukinj in vnukov tudi v novem letu

Milka Knezevic
Puno sreće, zdravlja i veselja za Božićne i novogodišnje blagdane Vama i Vašoj obitelji.

Alenka Kotnik
Lep zapis, želim Vam in Vašim dragim lep božični večer

Kristina Travnekar
Družinske vezi so neprecenljiv vir med generacijami. Vse dobro in vesele praznike🤗

Tanja Vrhovnik
Blagoslovljen Božič Vam spoštovani Gospod Šime in vsej menu dragi vaši družini🙏🥰

Simona Ivanjko
Nas najbolji oci in dedek na svetu si ❤️❤️❤️

Boris Surina
Hvala Vam za tak zapis misli, spostovani G. Sime Ivanjko, in tudi Vam srecno

Suzana Stanković
res je…to je posebna ljubezen…

Betka Trobentar
Zelo ganljiv zapis. Hvala!❤️

Nika Jan
Na predbožični večer sva z odraslim sinom prižgala sveči na grobovih njegovih dedov in babic. Kako ganjeni bi bili njegovi stari starši ob spoštljivem ravnanju odraslega vnuka. Meni pa se je orosilo srce.

Dejan Barbutovski
Spet en lep vaš zapis. Vesele praznike. 🎄😉🎉ja, tudi najina Sara ni doživela veliko trenutkov z dedkom Trajčijem.

Diana Privšek
Prav ganljivo ste napisali…, hvala! Sama imam tri vnuke in to je neprecenljivo! 🍀🍀🍀

Iris Fenrich
Kako lepo in kako resnicno

Barbara Kolarič
Prelepe praznike v krogu najdražjih vam želim… Vnuki pa so zaklad, katerega vrednost je neizmerna… 💖🙏❤️

življenje#

28. december 2023

V preteklosti je menično pravo bilo eden od najtežjih pravnih predmetov na področju študija prava. Poslovanje z menico je zapleteno in je podobno šahovski igri; bistveno je pravilno izpolniti menični obrazec, podobno kot je odpiranje pri šahu, in podoben končnicam v šahu je postopek poplačila menice.
Odkar sem kot otrok prebral roman Don Kihot, me je zanimalo, zakaj je oproda Sančo Pansa zahteval plačilo za spremljanje don Kihota in kako je on napisal menico na oslici s številnimi napakami, vendar sam zapis na oslici ni bila napaka.
Na vprašanje študentom, da ugotovijo napake, so praviloma kot prvo navajali napačen zapis na oslici namesto na papirju. To sicer ni bila napaka, kljub temu pa menica ni bila veljavna, saj je imela 7 drugih napak.
O menici sem imel v 50-ih letih več kot 100 predavanj, napisal 5 knjig, zlasti pa sem vesel, da sem napisal prvi obsežen komentar Zakona o menici v slovenščini, ki ga danes uporabljajo tudi v državah bivše SFRJ. Zelo popularen je Menični vodič, ki sem ga napisal skupaj s sinom Leom in Klementino Ihanec, ki ga je izdal IZOP-Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru leta 2014.
Ker sem pred desetletjem pogosto predaval o meničnem poslovanju v BiH, mi še vedno sodišča in odvetniki, zlasti banke, pošiljajo vprašanja o menici, glede na to, da se v poslovnem prometu v BiH še vedno uporablja menica.
Danes, po tem ko sem te dneve pojasnil zapleten primer napake pri protestiranju menice, ki jo je storila banka, sem prejel od enega od višjih sodišč v BiH zahvalo za moje svetovanje, ki me je razveselila.
Sodnik je napisal: »Prof. Ivanjko. Sada mi je jasno, razumio sam. Puno Vam hvala za odgovore i oprostite ako Vam oduzimam vrijeme. Vi uvijek riješite naše dileme u suđenju u vezi mjeničnog poslovanja, na čemu smo Vam zahvalni.«
(Zdaj mi je jasno, razumel sem. Najlepša hvala za vaše odgovore in se opravičujem, če vam jemljem čas. Vedno rešujete naše dileme v sojenju glede meničnega poslovanja, za kar se vam zahvaljujemo.«
M. C., sudija /sodnik
V Sloveniji se uporaba menice opušča, čeprav gre za eno od najbolj učinkovitih sredstev za zavarovanje terjatev, vendar le pod pogojem, če se z menico pravilno posluje, česar pa v praksi ni opaziti.
Sicer pa to ni nič novega; v prvi in zelo znani evropski knjigi o trgovanju iz leta 1458, avtorja Benedikta Kontrulja iz Dubrovnika (Libro del arte dela mercatura /Knjiga o veščini trgovanja/), je glede uporabe menice zapisano: »Umetnost meničnega poslovanja je zelo dodelana in ji je težko slediti, zato je pri tem poslu potrebna pametna glava, vse je odvisno od tega, ali se dobro razume, kaj je to.«
V skoraj 500 letih se ni nič spremenilo glede nujnosti znanja pri podjetniškem zlasti finančnem poslovanju …

Nana Turk
Uh, cesa vse ne vem.

Jože Artnak
Na Hrvaškem imajo pregovor, da je bolje trikrat podpisati poročni list kot enkrat menico.

Andrej Razdrih
Izgleda, da je prekomplicirana za običajno in hitro uporabo…

Rok Šonc
Enkrat sem menico celo prenašal z indosamentom, pa priznam, da sem skoraj tresoče čakal, če jo bo banka sprejela in izplačala znesek. Res hudičeva zadeva 😉

pravo#

30. december 2023

Ob prihodu novega leta ljudje v aktivnem obdobju življenja pogosto razmišljajo o različnih stvareh, odvisno od njihovih življenjskih okoliščin, izkušenj in osebnih ciljev. V ospredju je praviloma razmišljanje o priložnostih za spremembe, izboljšave in o tem, kako bodo lahko začeli mnoge stvari na novo. Delajo spiske, kaj želijo doseči v prihajajočem letu, bodisi na področju kariere, zdravja, osebnega razvoja ali medosebnih odnosov. V glavnem gledajo v bodočnost.
Starejši se praviloma oziramo nazaj na preteklo leto in izražamo hvaležnost za dobre stvari, ki so se nam zgodile v preteklem letu, in se zavestno osredotočamo na pozitivne vidike svojega življenja. Osredotočamo se na doživetja, ki so nam prinesla zadovoljstvo ter nam pomagala doseči osebno rast in srečo. Razmišljamo o preteklosti, ki vključuje spomine na pretekle dogodke, izkušnje, uspehe in tudi izzive. To vključuje tudi občutke hvaležnosti za doživete trenutke, refleksijo o preteklih odločitvah ter povezavo s preteklimi izkušnjami. Premišljamo o svojem življenju, vključno z izzivi, dosežki in tudi izgubami … Za večino nas je najboljši načrt za preskok v novo leto preprosto počitek in sproščanje doma z ogledom dobrega filma, poslušanjem glasbe ali branjem knjige in podobnim. Uživamo v vlogi dedka ali babice z vnuki. Sočustvujemo s posamezniki, ki se soočajo z različnimi čustvenimi izzivi, povezanimi s starostjo, kot so sprejemanje lastnega procesa staranja, soočanje s strahom pred smrtjo, izguba bližnjih ter morda občutki osamljenosti ali depresije.
Skratka čakanje nas starejših na novo leto je mala repriza pričakovanj, ki smo jih imeli v naši preteklosti, in čas, da postanemo manj kritični do sebe in bolj prijateljski samemu sebi.
In končno je to tudi priložnost, da sporočimo prijateljem in znancem ter ljudem dobre volje, naj se ne obremenjujejo z velikimi pričakovanji, in mladim, naj se ne bojijo, da bodo zamudili priložnosti v naslednjem letu.
Vam, dragim prijateljicam in prijateljem na Facebooku, pa še posebej želim, da tudi brez povečevalnega stekla najdete podrobnosti, ki vam bodo v letu 2024 polepšale življenje in vas osrečevale!

Borut Petrovič Vernikov
Žal nekaterim ob polnem hladilniku manjka duhovna rast.

Danica Mally
Lepa beseda, iskren objem, pomeni več kot pa draga darila ….

Inge Markoli
Topel, iskren objem je vreden več kot največje materialno bogastvo! Želim vama vse naj,naj…predvsem pa obilo zdravja

Mirko Požar
Hvala za vasa razmisljanja mogoce je tudi v tem smisel, da drugim odpirate obzorja in srce. Zato naj vam bo zdravo in veselo leto 2️⃣4️⃣ 🎄🎆🎁🌺

Barbara Bračič
Vsem nam, srebrnim, želim zdravje in mir! Pa nazdravje!

Silva Ivanjko
Naj vam bo zdravo, polno toplih objemov in blagoslovljeno novo 24 leto

Štefica Žnidarec
Ljepe rječi g. Šime. Ja mislim da je zdravlje najvažnije, či njega ni nimamo nič.. V Novem letu vam želim veliko zdravlja i sreče u svemu.

Metka Penko Natlačen
Hvala vam, dragi profesor, da nas usmerite v to, da so prehodi v novo leto v vsakem od življenjskih obdobjih različni. Da se v zrelih letih s hvaležnostjo ozremo nazaj, ko ugotovimo, česa vsega smo bili deležni. Da nam nenehno planiranje novih uspehov in tekanje za njimi ne daje ne miru ne zadovoljstva.
In na koncu ogotovimo, da je vse na svetu, kar imamo, to bogatstvo, da imamo drug drugega. Te vrednote ni mogoče preseči.
Prijazno in zdravo leto 2024!

Marcela Madunic
Razmisljanja globokega cloveka, ki skozi zivljenje hodi z odprtimi ocmi…Hvalezen za vsaki trenutek dobrote, lepote . In jo zna pokazati in dati.
Lepe praznike ter zdravja , zadovoljstva in srece v druzini ….

Andraz Osim
Enako dragi prof. 🤗 In vsem vašim najdražjim.

Marija Prijatelj
Hvala za lepe besede, ostanite zdravi in srečno, predvsem pa zdravo v letu 2024.

Joze Josip Lukaric
Hvala spoštovani profesor. Želim vam veliko zdravja v Novem letu 2024

Majda Kotnik
Kako lepo napisano!

Marjana Pavliha
SREČNO 2024, spoštovani prijatelj.

Simona Ivanjko
Hvalezna iz ❤️ da vaju imam.. da sta vedno tukaj v mojem vsakdnevu in vedno v mojih mislih in vedno v mojem ❤️… Hvala😘

Vojko Ličen
Dragi moj profesor, lepo ste napisali svoje misli. V novem letu vam želim vse dobro in veliko zdravja.

Dijana Stago
Vse dobro v novem letu, predvsem mnogo lepih trenutkov z Vašo družino 🌟

Hvala za ta krasen zapis, ki ga delite z nami.
Vse dobro želim tudi vam.

Vida Osolin
Naj bo vsak novi dan srečen in razigran. HVALA TUDI VAM ZELIM VSE DOBRO.

Joži Jagodic
Vedno so pomembni trenutki, ki ustvarjajo spomine. Srečno.

Suzana Pirtovsek
Zelo lepo in iskreno, hvala Šime za vse tvoje misli, ki zasvetijo kot drobni žarki sonca in nam grejejo dušo s svojo toplino, tudi vama z Leo in celi družini želim vse dobro in še eno novo leto lepih življenskih izzivov

Vojka Štular
Modre misli bogatih življenskih izkušenj.
Srečno 2024.

Iva Zidar
Zelo lepo povedano. Srečno v letu ki prihaja!

Bernarda Zgonec
Hvala za vaše modrosti. Mir in ljubezen naj trajata.

Božidar Mithans
Hvala. Srečno, zdravo in zadovoljno 2024 Vam želim, spoštovani profesor.

Jadranka Cerkovič Čepar
Hvala !!! Želim vam mir v duši, zdravje……

Ajda Žula
Srečno in vse dobro želim

Boris Žnidarič
Hvala enako spoštovani Šime.

Elizabeta-Lota Loti
Srečno pa zdravo 2024 zdravja sreče zadovoljstva in miru gospod profesor.

Savina Bohak
Hvala za vse Vaše zanimive zapise in vse lepo v novem letu, želim!🍀🍀🍀

Franz-Josef Liesenfeld
Alles Gute für 2024. 🍀ich hoffe, wir sehen uns bald in Maribor

Albina Štimac
Zdravlje i srca puna radosti..

Marijana Habus
Sretna Nova Godina 🎇

Katica Pavkić Špiranec
I Vama sve najbolje u Novoj godini.

etika#

1. november 2023

Podobno kot literati v svojih delih mrcvarijo z detajlnimi opisi žensko in njeno obnašanje v srečanju z moškim, tako pravniki mrcvarijo pravo in pravico v srečanju s človekom. Književniki manipulirajo z ženskostjo enako kot pravniki v pravu s pravico. Razlika med literati in pravniki je v dejstvu, da literati poskušajo prikazati ženskost mimo nje same, pravniki pa nikdar ne poskušajo pravice iskati mimo prava. Kot je ženska neizbežna resničnost preživetja človeške vrste, tako je pravica neizbežna resničnost preživetja prava.

Metka Penko Natlačen
Odlično razmišljanje. Nadejam se, da so vsi zaključki res točni.

Peter Hartman
Individum v času in prostoru odvisno od stališča!

Milojka Vihtelič
Ženska je zaenkrat res neizbežna resničnost preživetja človeške rase. V to drugo trditev pa nisem povsem preprečana. Tehnica se že dolgo namreč močno preveša na stran kapitala in različnih interesnih sfer, kjer so centri moči. Pa mislim, da bo pravo kljub temu preživelo, ker ga taisti potrebujejo za vzpostavljanje nekakšnega navideznega reda.

Marjana Pavliha
Mar je res kar ste napisali, spoštovani profesor?

Daša Gorjup
O pravici sem se še eno spomnila od žal že pokojnega dr. Sajovica: “Pravica je imanentna samemu razmerju”.

Dušan Jagrič
Samo misliti ne pomeni, da źe vemo. Če področje malo ali nič ne poznamo ? če sploh kaj vemo. Potem ko nekaj vemo se šele zavemo, da ne vemo veliko, malo, ali nič. Je pa dobro in priporočljivo si postaviti trditev, ki jo po določenem času, seveda z veliko dela ( poglobljeno delo je tovrstno delo) potrdimo ali ovržemo.

Vesna Pomlad
Super zapis!

Darko Fras
Pisatelji, pravniki, ženske ali moški, vsem bi morala biti skupna morala in etika. Pravico, kot jo razume preprost človek, pa žal danes težko najdemo pri pravnikih, še manj pri uradnikih ali celo na sodiščih… To je lepo opisal Ivan Cankar v črtici o hlapcu Jerneju iz Betajnove… Temeljni problem je razkroj morale in etičnih vrednost v družbi oziroma njihova radikalna redefinicija… To seveda vpliva na naše dojemanje pravice in ustvarjanje pozitivnega prava ter njegovo uporabo v vsakdanjem življenju…

Darko Fras
Ali vprašanje zastavljeno drugače: ali res naše pozitivno pravo ali prihajajoče pravo (de lege ferenda) zasleduje pravičnost in pravico?

Peter Hartman
Darko Fras večje kot so socialna in ekonomska razlike med ljudmi in več kot je nezavedna o medsebojni soodvisnosti večja so razhajanja mad etiko, moralo in pozitivnim pravom. Naravno pravo bi naj logika bila, ki omogoča preživetje v socializirani skupnosti vseh medseboj se spoštujocih posameznikov. …

etika#

2. november 2023

Idealni pravnik (pooblaščenec oziroma zagovornik) naj bi bil v poklicu usmerjen poklicnemu poslanstvu zasledovanja načela nudenja pomoči drugemu in nepristranskemu ocenjevanju potreb iskalcev pravice. Pri opravljanju poklicnega posla naj bi bil vedno inovativen in iznajdljiv, podjetniško spreten ter naj bi deloval z veliko vnemo za obrambo pravic svojih strank, vendar takšnega v praksi ni mogoče srečati, kot tudi ne idealne žene, ki bi naj bila usmerjena naravnemu poslanstvu žene, kot žena naj bi bila inovativna in iznajdljiva v ljubezni, podjetniško spretna pri opravljanju družinskih nalog in delovala z veliko vnemo kot zvesta partnerka možu.

Marjana Pavliha
Razen izjeme, dobro ste me opisali. 😉

Alojzij Kolenc
Vendar, nimam dobrih izkušenj niti z pravom, niti pravniki. Vse sem drago plačeval, naredili pa so bore malo…

Dragica Bacani
Primerjava opravljanja poklica idealnega pravnika z ženo,
ki bi naj bila predvsem dobra pri opravljanju družinskih nalog, se mi zdi, da je absolutno neprimerljiva!

Slavko Sušec
Šime. Obakrat si se zmotil.

Franc Majda
G.ŠIME MISLIM, NE PREPRIČANA SEM, DA STE VRHUNSKI ČLOVEK IN STROKOVNJAK. ISKRENE ČESTITKE ZA VSE

Tina Šnajder
Zanimiv pogled na zensko v 21. stol. Se vam zenske res zdijo tako neumne, da lahko nudijo le ljubezensko podporo mozu in so gospodarsko iznajdljive le pri nakupu moke.
Naravno poslanstvo moskega pa je?

Strah Tatjana
Veliko ste se zmotil očitno se vrtite v krogu ko pač ni dober!

Branko Kopše
ha ha 🙂 res je …. v SLO sigurno ni odvetnikov, ki bi brezpogojno zagovarjali interes iskalcev resnic (pravic)…. pod izgovorom pozitivne diskriminacije, ki jo SLO ustava kot vsako drugo diskriminacijo sicer izrecno prepoveduje …. pa se sigurno ….. bohoti tudi ….. feminizem …..

Božo Mijatovic
Popolnoma se strinjam z vami. Kdor ne razume vaše objave, je njegov problem.

Sebastijan Pungračič
Ideala res ni, vsaj ne tako, da bi nekdo bil idealen za vse. Ono glede žensk pa je čisto mimo, mačistični oziroma šovinistični pogled. Poslanstvo žene?

Jožef Bonifarti
g. Ivanjko napišite zavedenim “emancipiranim” ženskam še o moškemu,
predvsem pa naslednjo zaključno poved :
“… in deloval z veliko vnemo kot zvesti partner ženi …”

Marija Fortič
Kaj pa idealni moški?Iz 10-ih bi lahko naredil enega.

Danica Mally
S spoštovanjem se kaže ljubezen, ki je temelj za vse in pika, seveda mora biti obojestranska.!

Franjo Sarman
Glih ne bo drzalo ! Po moje se srecas idealnega pravnika, vendar mnogo redkeje, kot idealno zeno ! Te pa poznam, osebno in sem na to zelo ponosen !

Jožef Jandl
Pooblascenec mora poudarjati dejstva, ki so v korist pooblastitelja. Seveda pa tega ne more storiti, ce se s stranko dobi 10 minut pred obravnavo v blizjem bifeju.
Lahko pa je idealen za nasprotno stranko.

Vesna Pomlad
Pravniki so kot zakoni ki jih tolmacijo

etika#

3. november 2023

Kolegica, dr. Vida Čok, rojena Grahor, pravnica, znanstvena svetnica je pretežno delovala v Beogradu. Starša, primorska Slovenca sta se preselila v Beograd že v času Kraljevine Jugoslavije, kjer se je izobraževala in na Pravni fakulteti v Beogradu diplomirala 1953. leta. Tam je tudi doktorirala (na temo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije). Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka. Leta 1973 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih na raznih pravnih fakultetah med drugim tudi v Mariboru, kjer je navduševala študente svojim širokim znanjem in prijateljskim pristopom. Posebej je z znanjem in toplim spodbujevalnim pristopom navduševala mnoge mlade slovenske pravnike v obdobju SFRJ. Pomagala je tudi vzpostavljati stike s pravniškimi zveznimi institucijami v Beogradu in v svetu. Zlasti je pomagala pri zagotavljanja finančnih podpor za različne raziskave in priprave doktorskih tez. Bila članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in leta 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.
Bila je tudi članica več uredništev znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj. Po razpadu Jugoslavije, je bila članica Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru in sodelovala s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Tej je pomagala tudi v času njenega razvoja, pri prehodu na Visoko pravno šolo in nato preoblikovanje v Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Sodelavci fakultete smo se vedno veselili njenega obiska in njenih pronicljivih pravniški pogledov.
Kolegica Vida Čok bo nam, njenimi sodelavcem in prijatelji, ostala v spominu kot dobra, plemenita oseba in kolegica, ki je poklicno živela z nami pravniki in zapustila sledi svoje dobrote, plemenitosti in pravnega znanja. Ponosni smo, da smo bili skupni sopotniki na poti iskanja pravičnega in človeku prijaznega prava.
Hvala Ti draga Vida.
Requiescat in pace!
Iskreno sožalje Tvoji družini, svojcem in prijateljem.
Od Vide se bomo poslovili v torek 7.11.2023 ob 12.15 uri na Pobreškem pokopališču.

Metka Penko Natlačen
Čast njenemu spominu. R.I.P.

Ines Cico
Počivala u miru

Vera Mihatovic
Pocivala v miru Bozjem🙏

Veselin Lakič
SLAVA JOJ

Ana Četkovič Vodovnik
Kako je škoda, da nas zapustijo ljudje, ki si zaslužijo tako visoko dostojanstvo in spoštovanja vredno ime z veliko začetnico Človek.

Lara Mehle
Počivala u miru

Nevena Tea Gorjup
Sožalje svojcem in prijateljem. Naj počiva v miru.

Alojzij Kolenc
Čast in slava njenemu spominu.

Vojko Runjak
Počivala u miru.

življenje#

4. november 2023

Pred dnevi smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od dragega kolege in spoštovanega profesorja, slovenskega nestorja gospodarskega prava, zaslužnega profesorja dr. Bojana Zabela.
Prvič sem ga srečal leta 1964 v avli Pravne fakultete v Ljubljani. Prepričan, da gre za študenta izrednega študija, sem ga povprašal o načinu izrednega študija na Pravni fakulteti. Hitro sem ugotovil, da gre za takratnega docenta na Katedri za gospodarsko pravo. Nisem imel priložnosti, da bi pri njem opravljal izpite, vendar sem se pogosto oglasil pri njem, ko sem prihajal na fakulteto kot izredni študent, ali kasneje kot pravnik Metalne Maribor imel opravke v Ljubljani. Vedno prijazen me je spodbujal in podpiral moja prizadevanja, da se posvetim gospodarskemu pravu. V začetku 70-ih let, ko sem pripravljal doktorsko disertacijo v Hamburgu, je on prevzel moja predavanja na Višji pravni šoli v Mariboru. Posebej sva se zbližala ob pisanju skupnega prvega učbenika za gospodarsko pravo, Statusno pravo organizacij združenega dela, leta 1978, namenjenega študentom Pravne fakultete v Ljubljani in Višje pravne šole v Mariboru. Omenjeni učbenik je bil s popravki in spremembami večkrat izdan in so ga študenti uporabljali do sprejetja Zakona o podjetjih 1988. Sodelovala sva v številnih pravnih zbornikih in na posvetovanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebej pa mi je ostalo v spominu njegovo pronicljivo in zelo skrbno vodenje delovne skupine v osemdesetih letih pri izdelavi jugoslovanskega zakona o podjetjih. Tako mi je nekega dne na Bledu, kjer je delala skupina na omenjenem osnutku zakona, sporočil, da mu je France Popit, takratni predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije, sporočil, da beseda delnica ne sme biti omenjena v zakonu. Kljub temu je kolega Zabel vztrajal pri uporabi »delnic« v delu zakona, ki je le v nekaj členih urejal delniško družbo v družbeni in mešani lastnini. Njegovo poznavanje nemškega, italijanskega in francoskega korporacijskega prava je nam vsem pomagalo pri delu na osnutku sedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki je kot prvi slovenski zakon bil sprejet po osamosvojitvi Slovenije v letu 1993. Dr. Zabel je oblikoval najtežja poglavja zakona, posebej pa je podrobneje obdelal poglavje o družbi z omejeno odgovornostjo. Njegova izvirna ideja je tudi ureditev spregleda pravne osebnosti, ki, na primer, zakonsko ni urejena v nemškem pravu.
Kolega Zabel je bil miren, razmišljajoč pravni strokovnjak, ki je znal poslušati druge in jasno oblikovati pravne misli. Bil je zagovornik razumnega in ljudem prijaznega prava. S svojo svetovljansko držo, z osebnostno eleganco, posebno umirjenostjo in obenem radovednostjo je znal svoje študente in številne slušatelje na posvetovanjih in kongresih usmerjati na bistvena vprašanja prava in na prihodnost pravnega študija in poklicnega pravniškega dela, v katerega je imel globok uvid. Žlahtno omikan in spoštljive drže je krepil pravno kulturo pri študentih in sodelavcih. Mlajšim pravnikom, zlasti študentom, je bil nenadomestljiv vzgled in vzor. Imeli smo privilegij biti z njim na poti iskanja novih pravnih pristopov v podjetništvu, ki se je po osamosvojitvi naše države s težavo izvijalo iz objema socialističnega ideološkega pojmovanja, z negativnim predznakom ideje o svobodni gospodarski pobudi, kar posebej izpostavlja v znani knjigi Tržno pravo in v znanstveni monografiji Podjetje v pravu, kjer sistematično obravnava pravni položaj podjetja. Navedena monografija obsega poglavja o teoriji podjetja, podjetju kot organizaciji, upravljanju podjetij in vrednotenju koristi podjetniškega delovanja. Zanimivo je, da se je avtor monografije s tovrstnimi vprašanji ukvarjal tudi v času socializma in uveljavil t. i. teorijo institucionalizacije podjetja v luči takratnih možnih opredelitev statusnega položaja podjetja v samoupravljanju, kot organizacije združenega dela.
Strokovna zavzetost, odgovornost in verodostojnost so bile vrednostne stalnice Bojanovega pravniškega in predavateljskega delovanja.
Za kolega Bojana velja izrek Irvinga Berlina: Pesem je končana, toda melodija odzvanja dalje…

Zvone Dragan
S celotnim zapisom soglašam. Spoštljiv spomin na cenjenega profesorja.

Boris Surina
Na zalost, sami dobri odhajajo, ostajajo….sami zlodeji…..

Marko Pavliha
Velik človek in krasen profesor, pogrešal ga bom. Svojcem izrekam globoko sožalje.🙏

Elizabeta-Lota Loti
Naj počiva v miru.

Boštjan Boštjan
Imel priložnost da sem bil njegov študent in opravil tudi izpit pri profesorju Zabelu, čudovit človek in odličen profesor, zato tudi javna zahvala, pogrešali vas bomo profesor Zabel.

Šantl Feguš Danica
Izjemen zapis. Tudi jaz dr. Zabela izjemno spoštujem in cenim vsak njegov doprinos k oblikovanju in razvoju gospodarskega prava.

Simona Štravs
Naj počiva v miru, lahka naj mu bo zemlja. Profesor, ki ga mnogokrat citiram tudi na svojih predavanjih, ko razlagam začetnikom, ki se podajajo na poslovno pot podjetništva.

življenje#

5. november 2023

Ob prvi obravnavi Predloga Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z., ki je potekala v Državnem zboru 21. 9. 2023, je bil omenjen moj podatek, objavljen v časopisu Delo, dne 21. 9. 2023, v članku: Poziv k zaustavitvi zakona o preoblikovanju Vzajemne d.v.z., kjer sem povedal: »V Evropi je 800 vzajemnih zavarovalnih družb«. V razpravi so nekateri poslanci razpravljali, da je slovenska Vzajemna d. v. z. unikat.
Moja izjava v Delu je morda res nenatančna, kajti zagotovo je vzajemnih oblik zavarovalnic verjetno veliko več kot 800 in se njihovo število vedno povečuje, ker so zavarovanci spoznali, da se lahko ceneje zavarujejo v vzajemnih oblikah zavarovalnic, kot je to po naravi stvari možno pri zavarovalnih delniških družbah, ki delujejo zaradi ustvarjanja dobička, vzajemna zavarovalnica pa deluje zaradi kvalitete zavarovanja in v korist zavarovancev, saj se dobiček ne izplačuje zunanjim delničarjem, temveč ostaja v razpolaganju zavarovancev. Trend vzajemnih oblik zavarovanja je v Evropi v porastu.
Moj podatek v Delu o 800 vzajemnih zavarovalnicah je temeljil na podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF), ki je prevzet kot osnova zelo obsežne dvesto strani obsegajoče študije, ki jo je naročil in obravnaval Evropski parlament in je dostopna na: https://www.europarl.europa.eu/…/IPOL-EMPL_ET(2011…
V uvodu dokumenta Vloga vzajemnih družb v 21.stoletju ( Die Rolle von Gegenseitigkeitsgesellschaften im 21. Jahrhundert) Evropski parlament ugotavlja:
»Vzajemne družbe igrajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu in družbi, saj ponujajo velikemu deležu državljanov EU socialno varnost in drugo zavarovalno zaščito.«
Po podatkih International Cooperative and Mutual Insurance Federation (ICMIF) iz let 2008 -2010 se tržni delež vzajemnih družb giblje od nič (kot npr. na Cipru, Malti, v Litvi in Latviji) do skoraj treh četrtin trga, kot npr. na Finskem (73 %). Poleg Finske imajo visok tržni delež še Avstrija, Nemčija, Danska, Francija in Slovaška. Poleg držav članic, kjer tovrstna podjetja niso prisotna na trgu, je tržni delež nizek tudi na Irskem, Portugalskem, v Grčiji, Združenem kraljestvu in na Poljskem.
V omenjenem dokumentu Parlamenta EU je delež vzajemnih družb in zadrug na zavarovalniškem trgu (skupni tržni delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj) v posamezni državi članici EU, kot sledi: Finska 73 %, Avstrija 60 %, Nemčija 44 % (skupno število Nemčiji je 279), Danska 42 %, Francija 39 %, Slovaška 39 %, Nizozemska 33 %, Španija 29 % in podobno.
Razmeroma velike tržne deleže beležijo še: Švedska, Francija in Finska. Tržni deleži v tem sektorju so še posebej nizki v Estoniji, Luksemburgu in na Irskem. Če primerjamo tržne deleže, o katerih poroča ICMIF za leti 2008 in 2010, je prišlo do povečanja v večini držav članic, kot so Nizozemska (7,1 %), Bolgarija (5,8 %), Estonija (4,4 %) in Finska (2,2 %).
Ob vsem tem številu vzajemnih zavarovalnic v EU se je v razpravi poslancev v Državnem zboru RS govorilo o unikatni slovenski ureditvi vzajemne zavarovalnice.
Kljub zahtevi, da mora Predlog zakona vsebovati pojasnila o usklajenosti predloga zakona s pravnim redom Evropske unije, pri omenjenem Predlogu ni podanega nobenega pojasnila o morebitnih ureditvah v državah EU-
Nasprotno, predlagatelj v obrazložitvi Predloga zapiše v toč. 5. “Glede na unikatno obliko in način ustanovitve Vzajemne predlagatelj ne more ponuditi primerjalnega pregleda. Zakonskega urejanja pravnega položaja in preoblikovanja konkretne družbe za vzajemno zavarovanje drugi pravni sistemi ne poznajo, zato prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih oziroma prilagojenosti predlagane ureditve pravu evropske unije ni mogoče podati”. Neobičajni in slučajni spodrsljaj predlagatelja, ali pa tudi ne. (?!)
Zavarovanci bi od predlagatelja zakona pričakovali bolj jasna strokovna pojasnila o drugih (tujih) pravnih sistemih, ki poznajo mutualizacijo vzajemnih zavarovalnic in položaj ustanovitelja, ki zagotovi ustanovni vložek, zlasti če sezakonom mimo zavarovancev sprejemajo odločitve, ki pomenijo odvzem pravic odločanja lastnikov-zavarovancev o njihovih lastniških pravicah.
www.europarl.europa.eu

Vlado Sega
Zelo po domače se lotevajo nekaterih zgodb.

Alojzij Kolenc
Zelo lepo, jasno, dokumentirano, napisano g. prof., hvala.

Marta Leljak
Dr. Šime Ivanjko razumljivo napisano, hvala samo vlada je gluha za strokovne nasvete.

Alojzij Kolenc
Zakaj pri nas NI možna taka zavarovalnica…, zakaj je pri nas VSE narobe…

pravo#