1. junij 2023

Jučerašnji, 31. svibnja 2023, susret ljubitelja lijepog pjesništva u Literarnoj hiši u Mariboru sa hrvatskom svestranom kulturnom djelatnicom gospođom Milkom Knežević ostat će nam u sjećanju zbog slušanja pjesama iz njezine zbirke „Mjesečeva kći“ u interpretaciji hrvatskog književnog kritičara, pjesnika i diplomata Đure Vidmarovića. Marijan Pungartnik, organizator poznatih okruglih stolova i literarnih i književnih večera u Mariboru je u ime Zveze kulturnih društev Maribor izručio hrvatskoj pjesnici Priznanje Janeza Karlina za neprocjenljiv doprinos međususjedskom kulturnom sudjelovanju. Gospođa Milka Knežević je bila inicijator, organizator odnosno aktivno sudjelovala u 170 hrvatsko-slovenskim kulturnim događajima u posljednjih 30 godina. Uspješno se bavi amaterskim slikarstvom i urednica je mnogih knjiga a posebno je poznata po zborniku Mostovi prijateljstva, kojem je sudjelovali autori iz 36 nacionalnih manjina. Prisutne se posebno dojmila iskrena intimna ispovijest autorice, puna interesantnih, s kulturom povezanih životnih događaja i obiteljskih tragičnih događaja povezanih sa ratnim zbivanjima početkom 90. tih godina prošlog stoljeća.
Uz čestitke u ime Konzulata RH u Mariboru izrazio sam zahvalnost gospođi Knežević na njezinom doprinosu povezivanja hrvatskih i slovenskih kulturnih djelatnika te na umjetničkom i humanitarnom radu.

Milka Knezevic
Poštovani gospodine prof.dr Šime Ivanjko,
Zahvaljujem Vam se što ste uveličali svojim dolaskom na promociju, kao Vašim dolascima u dosadašnjim aktivnostima.
Hvala na Vašim dolascima i na ovim lijepim riječima.
Svako dobro Vam želim.
Lijepi pozdravi Vama, Vašoj suprugu i obitelji.

kultura#

1. junij 2023

»V Mariboru se ne zavedamo človeškega potenciala v mladih, ki jih nismo sposobni navdušiti za samostojno sprejemanje izzivov sodobnega sveta. Mlade smo prepričali, da naj bi mirno preživeli svoje življenje v varovani službi po možnosti pod okriljem države in politike. Pri tem se ne zavedamo, da država in politika zahtevata poslušnost in povprečnost ter nekreativnost. To vse pa je nenaravno za mladega človeka, ki mora biti po naravi neposlušen imeti mora namreč vizijo, da stopi iz povprečja, da je samozavesten in pokončen. Vse te lastnosti pa smo izobraževanjem v skladu s kriterijem povprečnosti pri mladi zatrli. Tudi sami mladi se ne zavedajo svojih možnosti spreminjati okolje in se zatekajo v zadušljive zadimljene prostore nabite z nevarno in preglasno muziko, kjer s pitjem ogromnih količin alkohola vodijo razgovore ter razprave o aferah, ki jih sprožajo podkupljivi mediji in politiki svojim obnašanjem in s ravnanjem. Politika se ukvarja sama s seboj in se izgublja v personalnih razprtijah. Maribor kot mesto prihodnosti potrebuje kreativno nemir mladih, pokončnih in razmišljajočih strokovnjakov in veliko mero neposlušnih posameznikov, ki imajo lastno vizijo svoje vloge v družbi«.
Te misli sem zapisal kot komentator v takrat znani reviji “Mariborčan v marcu 2010 in sem prepričan, da držijo tudi danes…

Lučka Laure
Tega kar ste napisali, bi se morali zavedati predvsem ustvarjalci novih zakonov o osnovnem in srednjem šolstvu. Že učni korikulumi naj bi opustili večino snovi, ki pomeni zgolj navadno učenje na pamet in memoriranje neštetih letnic dogodkov in tekstov, ki jih večina učencev pozabi že po v nekaj dneh. Če se samo spomnim kako sem mojima otrokoma preverjala znanja v OŠ: kdaj se je npr. nek pesnik, rodila, umrl, kje je živel…in koliko je elektronov v nekem atomskem jedru, in kako se razmnožujejo pajki in v kateri rod spadajo. Hudo, hudo. Ni pa v šolah ne retorike in etike, ne domoljubne vzgoje, ni ustvarjalnih delavnic ni izzivov ni motiviranih učitelje, ki bi učencem zastavljali miselne izzive. Nič pa se ne govori o kvalitetnem podajanju učne snovi.

Niko Pušnik
Super, potrebno je spreminjati svet in to na bolje.🤗🤗

Vesna Potisk
drži še danes…👏👏

Albina Štimac
Kreativnost je potpuno zatopljena, počevši od prvih koraka, škole itd..rijetki se probiju iz tih okova..

etika#

3. junij 2023

Študente sem navduševal za rimsko pravo, čeprav je študijski predmet rimsko pravo eden od najtežjih izpitov na pravni fakulteti. Mnogi so opustili študij prava zaradi težav z izpitom iz rimskega prava. Danes se mnogi sprašujejo, zakaj pravniki sploh študirajo rimsko pravo, češ da je to pravo veljalo pred tisočletjem.
V osnovi je študij rimskega prava veliko več kot samo pravo; to je sistem družbenih odnosov, v katerem caruje carstvo uma, prežeto s starogrško kulturo in miselnostjo. Ne smemo pozabiti, da je rimsko pravo nastajalo in veljalo več kot tisoč let od začetnega zakonika dvanajstih plošč iz leta 449 pr. n. št. do propada rimskega imperija; Zahodnega Rimskega cesarstva v letu 476 in Vzhodnega leta 1.453.
Z razpadom rimske države ni prenehalo rimsko pravo, saj so ga prevzele evropske zahodne države, in v sodobnem svetu se rimskim načelom in enostavnosti urejanja odnosov med ljudmi ponovno posveča pozornost kot obramba pred stampedom kratkotrajnih in pogosto nerazumnih pravnih norm sodobne politične elite. Sodobni misleci se vse bolj zavedajo, kako se je v zgodovini mnogo dogajalo, nič pa se ni zgodilo, ko gre za neznanko ČLOVEK v razmerju do ČLOVEKA.
Današnje pravo zahodnih civilizacij temelji na osnovah rimskega pravnega sistema. Odnosi med ljudmi danes niso nič bolj zapleteni, kot so bili v rimskem času in problemi države niso bistveno drugačni, kot so bili v času rimskega imperija. Zanimivo je, da je tudi socialistično pravo prevzelo nekatere rimsko pravne inštitute, kot je na primer sistem osebnega dohodka in plače. (Razliko med osebnim dohodkom in plačo smo pravniki v socializmu razlagali na podlagi rimskega prava; osebni dohodek temelji na dogovoru: »Delamo, da si delimo« (societas), plača pa temelji na pogodbi: »Delam, da mi plačaš« (contractus)). Občutek za skupno dobro je bil v rimskem pravu zelo razvit in ga je, dokaj neuspešno, zasledoval tudi socialistični sistem.
Kar zadeva delovanje države, pa se danes žal ponavlja enak modus poseganja po prisvajanju tujih ozemelj. Razmišljanja rimskih osvajanj so tudi danes prisotna in delujejo na enakem načelu; uničiti nasprotnika in za seboj pustiti puščavo in to razglasiti za »Pax romana«, danes pa se to imenuje Pax americana, Pax britanica in najnoveši Pax russicana idr.
Prav proučevanje rimskega prava v smislu družbenega sistema, utemeljenega na izhodiščih grških mislecev in zdravorazumskem dojemanja človeka, nam še danes sporoča, kako je človek bitje, ki je sposobno doseči vrhove plemenite človečnosti in največje dno nečlovečnosti v odnosu do sočloveka in narave.

Valentina Košič
Čudovito, na starost bi študirala pravo.

Janez Mohorič
Ja človek v odnosu do človeka bi morali tudi današnji pravniki vsaj poskušati razumeti do popolnosti, pa imamo občutek, da se današnji pravniki zelo malo posvečajo “človeku”- rimskemu pravu, vse preveč je posvečeno pridobivanju denarja, ne glede na krivice ki so bile storjene sočloveku, lep primer je ZFPP, ko je sistem izbrisal na desettisoče podjetnikov, in drugi izbrisancev – oseb, deviz LB, podrednih delničajev ITD, brez kakršnekoli občutka krivde, večina pravnikov – vrhunskih, je vedela, da je nekaj hudo narobe, pa je zaradi pridobitništva raje molčala, kaj pa je to takega, če se kaznuje nekaj tisoč nebogjlenih podjetnikov, saj nam nič ne morejo. Res odnos človek do človeka pa naj bo to “Rimsko ” pravo ali pa kakršnokoli drugo, bi moralo biti temelj, ne pa samo profit posameznega pravnika…Res bi bilo zanimiv podatek, koliko so zaslužili “pravniki” na račun izbrisanih podjetij…Po 24 letih je država končno zelo sramežljivo priznala da je bila leta 1999 z ZFPP storjena napaka, in določila neko odškodnino, pa še to priznanje je zavila v nek nerazumljiv zakon, nezmožen rešitve povračila škode, tako, da so izbrisani podjetniki ponovno kaznovani, res nam manjka temeljnega študija odnosa človek do sočloveka…

Pavao Hajdinjak
Hvala g.profesor za razumljivo razlago, ki omogoča razumevanje tudi nepravnikom…

Peter Hartman
Popolnoma se strinjam sp. profesor moj! RIMSKO PRAVO je temelj vseh medčloveških odnosov brez izjeme, seveda ob poznavanju zgodovine in razvoja medčloveških in odnosov na vseh sferah organiziranega smiselnega življenja. Je red, ki ureja vse odnose v času in prostoru, ki se pravzaprav niti ni v svojem bistvu veliko spremenil. Sprava in razumevanje v danosti. Le razumeti je potrebno,

Ivan Gabrovec
Qui sui iuris utilis, nemini facit iniuria.

Franjo Sarman
Izjemno ! Respekt

Majda Kotnik
Kako veličasten zapis in še posebej zaključek!

Jana Goriup
Škoda, spoštovani profesor, da tega predmeta niste predaval Vi. Marsikomu bi olajšal študijske težave in polepšal življenje. Kar sicer ste mnogim! S spoštovanjem in lepimi pozdravi.

pravo#

4. junij 2023

Ko poslušam naše poslance v Državnem zboru in politike nasploh, pogosto dvomim o tem, da smo jih izvolili, da delajo in skrbijo za naše skupno dobro. K sreči mi teh razprav na TV ni nujno poslušati, zlasti ne prerekanja o tem, kaj piše v poslovniku in kako ga eni kršijo, drugi pa se ga striktno držijo … Rešitev je preprosta, spremenim televizijski kanal in gledam kaj bolj zanimivega. Prepričan sem, da pri tem nisem edini.
Živimo v kulturi sovražnih komentarjev. Da je to res, je pokazala tudi naša predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v razgovoru s svetim očetom ugotovila, da si želita »kulturen dialog in kulturo dialoga«. Kar nekaj časa sta posvetila tej temi in je predsednica ugotovila, da bi ji sveti oče »lahko bil veliki vzor«.
Ne glede na to, ali gre za aktiviste, umetnike ali politike, je večina ljudi v javnosti pod stalnim drobnogledom. To samo po sebi ni nič slabega. Grdo pa postane, ko kritika postane nepomembna ali celo preraste v sovraštvo.
»Kako se naj obnašamo, če nas kritizirajo,« so me pogosto spraševali študentje.
Svetoval sem jim, naj se izogibajo tistih, ki grobo in vedno kritizirajo vse in vsakogar. Zlasti pa se je treba izogibati tistih, ki kritizirajo v nasprotju s temelji kulturnega obnašanja, kar pove več o napadalcu kot o napadenem. Splošno je znano, da kdor prizadene drugega, razkrije samo svoje lastne slabosti. Kritiku se ne sme prepustiti, da se nam preveč približa, da bi pri tem prizadel našo samozavest. Pogosto pomaga, da žaljivo kritiko glasno ponovimo ali objavimo in se ji poskušamo nasmejati kot absurdni izjavi.
V neki ameriški TV oddaji sem gledal, kako superzvezdniki berejo zlobne tvite o sebi in s tem pokažejo, kako je mogoče slabe besede razorožiti s humorjem.
Kritika je odsev velikega individualizma posameznika, ki je posledica prisilne kolektivizacije ljudi, v kateri je bil posameznik izgubljen, kot to poskuša v nekem prispevku razložiti Jaka Jarc:
»V Sloveniji smo iz ruralnega tipa socializacije, ki je, blago rečeno, intenzivna, pred slabim stoletjem prešli v kolektivni sistem, kjer je bil individuum pogosto pretirano zatrt, bodisi iz ideološko-političnih strateških ali pa praktičnih razlogov. Ob nastanku države Slovenije je nastopil odklon in reakcija na desetletja umetno vzdrževane kolektivizacije družbe, ta je potem počasi prerasel v totalni individualizem, ki smo mu priča danes. Individualizem, katerega simptom je tudi, da se mnogi posamezniki niti ne zavedajo, do kakšne mere so hočeš-nočeš vpeti v svoje socialno okolje«. (Jaka Jarc, Mnoge plati kulture in kulturnosti: https://www.godibodi.si/…/mnoge-plati-kulture-in…/).
Ne vem, ali je to tudi kaj povezano z našimi izbranimi oblastniki, ker so moje objave le utrinki mojega razmišljanja.

Rado Žic
Šime tako je! Kultura nan je unter hund!!

Lojzka Furlan
Podpis pod Vaš zapis…

Nikola Vlahović
Spoštovani profesor Šime. Odlična razlaga za vse sloje v družbi. Za ene pravijo, da tisti, ki molči, odgovori desetim. Za tiste, ki preveč kritizirajo, rekel bi da so to: Niska čela, koja smišljaju velika načela.

Inge Markoli
Odličen zapis, ko bi si ga naši izbrani poslanci prebrali, morda bi pa komu “klikerji” začeli delati drugače.

Vesna Pomlad
Vas zapis je kot vedno super!

Kukovec Zlatko
Poslanci bi morali narediti obvezni sprejemni izpit: E K Č P , USTAVA RS, PODPISANE VELJAVNE POGODBE (Pogodbe EU so zavezujoči dogovori med državami članicami EU, v katerih so opredeljena pravila za institucije EU, postopki odločanja ter odnosi med EU in državami članicami. Pogodba o EU, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah, …).

etika#

5. junij 2023

Jučer 4. lipnja 2023 nazočio sam Danima Antuna Mihanovića, u jednom od najljepših dvoraca u Hrvatskom Zagorju Mihanović u Tuheljskim Toplicama. Radi se o tradicionalnoj priredbi koja se održava u spomen Antuna Mihanovića hrvatskog pjesnika i autora hrvatske himne Lijepa naša.
Na jučerašnjem susretu u organizaciji TZ Biser Zagorja i Krapinsko zagorskog ogranka Društva hrvatskih književnika okupili su se književnici i pjesnici Hrvatskog Zagorja, koji su čitali svoje pjesme i prozne radove pretežno u kajkavskom dijalektu, što me podsjetilo na moje djetinjstvo.
U pozdravnom govoru sam čestitao organizatorima i izvođačima, zahvalio se na pozivu i izrazio oduševljenje nad kulturnim aktivnostima, sa kojima se susrećemo i u najmanjim mjestima tog pitomog hrvatskog kraja, a posebno zbog korištenja i očuvanja kajkavskog izričaja u bavljenju sa kulturnim dobrima.
Ovim putem se zahvaljujem zajedno sa suprugom organizatorima a posebno voditeljici poštovanoj gospođi Vlasti Medić i akademskom slikaru Stjepanu Đukić Pišta na pozivu i srdačnom prijemu, uživanju u slušanju pjesama i proznih tekstova članova Krapinsko zagorskog ogranka Društva hrvatskih književnika.

kultura#

8. junij 2023

Mariborski lokalni časopis zelo skrbno spremlja informacije o ovadbah, obtožnicah in pogosto poroča tudi iz sodnih obravnav, zlasti kadar gre za domnevna kazniva dejanja na področju podjetništva. Komentarji novinarjev o teh dokumentih policije, tožilstva, inšpekcijskih organov, tajnih služb, pa tudi anonimnih prijav, so vedno dopolnjeni z informacijami o negativnih lastnostih domnevnega obtoženca, boldano navedenega z imenom oziroma s poročili o domnevnih osebnih slabostih podjetnika. Novinarska obvestila praviloma obveščajo javnost o višini zagrožene kazni, s poudarkom na tistih najvišjih. Medijska poročila so napisana tako, kot da bo obdolženi zagotovo obsojen.
V zadnjem času pa časnik ne poroča o večjem številu postopkov, v katerih so podjetniki oziroma »kriminalci z belimi ovratniki« oproščeni obtožb, še manj pa kadar tožilstvo umika obtožnico.
Poskušal sem na vse mogoče načine, ki so dostopni javnosti, ugotoviti, koliko je bilo v zadnjih letih v sodnih postopkih oproščenih mariborskih podjetnikov ali pa je zoper njih tožilstvo umaknilo obtožnico. Osebno se mi zdi, nekateri pa so tudi prepričani, da se v Mariboru začenjajo kazenski postopki zaradi domnevnih kaznivih dejanj, da se zadovolji javnost in medije. (Osebno sem slišal v nekem primeru tudi opombo sodnice po izreku oprostilne sodbe, ko je omenila, da je bil kazenski postopek indiciran z medijskim poročanjem oziroma je imenovala konkretni časopis.) Mediji pa obsodijo človeka že prej, kot ga sodnik sploh spozna na predobravnavnem naroku.
Omenjenih podatkov o rezultatih postopkov organov pregona in sodstva ni ali pa niso dostopni javnosti, vendar menim, da ima javnost pravico izvedeti, koliko je vloženih ovadb, ki se niso spremenile v obtožnice, koliko obtožnic je umaknjenih? in koliko je izrečenih sodb z oprostitvijo. Sumarični podatki so objavljeni, vendar to ne zadošča, če želimo zvedeti, kakšno je stanje na področju podjetništva. Brez natančnih statističnih podatkov se zdi, zaradi medijskega poročanja, da je podjetništvo prežeto s kaznivimi dejanji in da so podjetniki preprosto nagnjeni h kriminalnemu ravnanju oziroma da so to ljudje, ki so brezsrčni zlasti do delavcev, izkoriščevalci oziroma preprosto storilci kaznivih dejanj pri opravljanju podjetniških storitev.
Če bi javnost vedela, da je več tisoč določb v podjetniški zakonodaji, ki opredeljujejo sankcije za različne kršitve, bi vedeli, da je to najbolj sankcionirano področje človeške dejavnosti. Kršitev vseh teh predpisov je posledica raznih zunanjih okoliščin in velikokrat podjetniki kršijo predpise v silobranu, ki ga pa zakonodajalec na tem področju ne pozna, kot na drugih področjih kaznivih dejanj, o čemer sem tudi objavljal prispevke v strokovni pravni reviji Pravni praksi. Vsaka tudi najmanjša kriza spreminja ali pa prisiljuje podjetnike, da se rešujejo tudi s kršitvijo predpisov, saj so predpisi izdelani za »idealne« situacije na trgu, vsi pa vemo, da podjetništvo prehaja iz ene v drugo krizo, če pa je krizno zatišje, pa si zakonodajalec izmišlja nenehne spremembe pogojev poslovanja. Oblastniki imajo posebno nagnjenje in veselje, da nadzorujejo in usmerjajo podjetništvo, čeprav malo vedo, kako podjetništvo v praksi deluje.
Pri tem ne gre samo za pravni vidik omenjenih postopkov za podjetništvo, ampak se s parcialnim in selektivnim oziroma tendencioznim medijskim obveščanjem ustvarja škodljiv negativen odnos do podjetništva, kar zlasti vpliva na mlade, da se ne odločajo za podjetništvo ali pa so, če so v podjetništvu že aktivni, vedno v strahu, ne pred obtožbami in sodnimi odločbami ampak pred medijskim poročanjem, ki je negativno in obsojanja vredno. Zaradi stanja negativne klime okoli podjetništva mnogi odhajajo iz naše sredine v tujino, kjer se čutijo svobodnejši pri opravljanju podjetništva, saj je svobodna gospodarska pobuda ustavni in človeški temelj podjetništva, ki ga v tujini bistveno bolj razumejo in spoštujejo kot pri nas, kjer smo cele generacije preživele, ne da bi sploh kdaj slišale za besedno zvezo svobodna gospodarska pobuda.
Menim, da bi bilo javnosti zanimivo, in posebej koristno za mlade generacije, prebrati poročilo državnih organov pregona in sodstva, ali je res podjetništvo področje, ki je bolj kot druga področja izpostavljeno izvrševanju kaznivih dejanj.
Prepričan sem, da je na tem področju bistveno manj kaznivih dejanj, v sorazmerju z drugimi področji človekove dejavnosti, in da ni res, da so podjetniki tisti, ki so visoko na lestvici storilcev kaznivih dejanj, kot se to zdi v javnosti zaradi medijskega selektivnega poročanja in zadržanosti pristojnih institucij, da ne poročajo o svojih uspehih in neuspehih.
Priznam, da se vedno veselim vsakega umika obtožnice in vsake oprostilne sodbe, ker je bistvo prava v obrambi posameznika pred oblastnimi organi, ne pa v kaznovanju posameznika s strani državnih organov. To bistvo prava je zapisano v temeljnem pravno civilizacijskem aktu »Magma carta libertatum« (Temeljna listina svoboščin) iz leta 1215, vendar se mnogi s tem še danes ne morejo sprijazniti …

Anton Mrvar
Moje mnenje je, da so pri nas problem sodbe, ki jih ni pa bi morale biti. V mislih imam nedotakljive storilce. Počnejo kar jih je volja pa se nič ne zgodi. Vsaka zaznana kršitev zakona, bi morala imeti epilog. Začne se s prekrški, nadaljuje s kaznivimi dejanji in tudi kršitvami ustave. Ugotavljam, da smo najbolj dosledni pri prekrških, zlasti takrat, ko nihče nima neposrednega stika s kršiteljem (fotoradar), ostalo pa je kakor je. Pa je čisto enostavno. Vsak člen, pristojen za izvedbo posamezne faze postopka je znan. Samo vprašati jih je treba zakaj tega dosledno ne počno. Kdo bi jih moral vprašati, je tudi več ali manj jasno.

Bojan Pravica
Odlično napisano

Claudija CH
Kot družba smo zelo destruktivni. Žal. Počasi bodo ostali samo še starejši. Umikajo se podjetja, odhajajo mladi… Vedno več in čedalje hitreje.

Marija Fortič
Čestitke za ta prispevek, upam da ga vsi preberejo.

Vera Kozmik Vodušek
Preberite Zapis na Topnews: “Pravnomočno oproščen in končno svoboden”. Vedno ko vidite, da nekoga obtožujejo, se spomnite, da stvari niso vedno takšne kot jih želijo prikazati. Eni to zmorejo dokazati, mnogi vmes obupajo in propadejo. Obtožbe so novica št.1, oprostitev vsi spregledajo.

pravo#

10. junij 2023

Zavarovalni zastopnik oziroma posrednik lahko obravnava bodočega zavarovanca kot fotograf, ki presoja človeka s trenutnega posnetka in zmožnosti plačila premije ali pa ga obravnava kot slikar, ki želi odkriti njegovo osebnost in njegove potrebe po zavarovalnem kritju.
Zavarovalni zastopniki oziroma posredniki so kot iskalci zlata, ki vedno postavljajo nove cestne table s puščico, kje so odkriti novi rudniki; v zadnjih dvajsetih letih so to veličastne palače zavarovalnic.
V zavarovalno poslovnem svetu je tudi zavarovalničarjem znana možnost uporabe znane univerzalne rešitve vseh moralnih pomislekov: kup denarja.

Janez Smerkolj
Dobro je, da imamo možnost izbrati najustreznejšo zavarovalnico. So kar precejšne razlike.

pravo#

11. junij 2023

Ob terorju dobrote, ki ga izvaja politika nad ljudmi, sledi teror normalnosti, katerega generirajo zavarovalnice s tem, da distanco normalnega posameznika do nevarnosti, ki ga ogrožajo, pogosto dvigajo na raven ekskomunikacije (izobčenja), če ogroženi posameznik zavrne zavarovalno ponudbo za sklenitev zavarovanja.

pravo#

13. junij 2023

V svojem poklicnem življenju sem se naučil predvsem ene stvari: samo znanje o pravu ni dovolj za »zdravljenje« spornih razmerij med ljudmi, čeprav je dovolj, da se izda sodba, s katero se reši sporno razmerje ali se določeno razmerje med ljudmi oblikuje kot pravno.
Verjetno je podobno tudi pri medicini, saj sama medicina tudi ne zadošča, da se ozdravi bolnega človeka. Da bi pravnik lahko odpravil družbeno «bolno razmerje« med ljudmi, je potrebno več znanja, kot piše v zakonu kot volji oblastnikov; v STRANKI pravnega razmerja je treba prepoznati človeka in njegovo osebnost.
Enako je pri medicini; razen zdravil za konkretno ugotovljeno diagnozo bolezni je potrebno poznati psihološke značilnosti človeka in verjetno tudi pogoje, v katerih živi.
Pravniki ne smemo v vsako človeško razmerje, ki odstopa od običajnega, posegati izključno s pravom, podobno kot zdravnik ne more vsake posebnosti pri človeku označiti za bolezen.
Za medicino ne vem, za pravo pa mi je znano, da v času študija pravniki ne dobimo teh dodatnih znanj, ki bi presegala tisto stopnjo usposobljenosti, ki se zahteva za rešitev pravnega spora z izdajo sodbe. S sodbo, ki ni personalizirana, če uporabim ta pojem iz medicine, se samo sporno razmerje v človeškem pomenu razumevanja še poglobi ali pa se povzročijo dodatni spori, enako kot pri zdravljenju bolnika, če se ga ne zdravi po konceptu personalizirane medicine, ki temelji na spoznanju, da se pacienti, kljub enaki diagnozi in enaki zdravstveni obravnavi, različno odzovejo na samo zdravljenje.
Pri obeh poklicih personalizacijo razumemo tudi kot korelacijo odnosa med zdravnikom in pacientom oziroma med pravnikom in stranko na bolj osebni ravni.
Medicina je prišla do tega spoznanja in se zdravljenje opravlja v skladu s personaliziranim konceptom zdravljenja, medtem ko pravniki tovrstno vprašanje rešujemo le z malo znano individualizacijo pri izrekanju kazni za kazniva dejanja, ob uporabi olajševalnih oziroma oteževalnih okoliščin, ki pa jih sodišča po diskrecijski oceni upoštevajo po lastni izbiri.
Kot olajševalne okoliščine se v praksi štejejo okoliščine ob kaznivem dejanju, prejšnje življenje obtoženca, obnašanje po dejanju, višina škode idr., kar sodišča navajajo v svojih obrazložitvah, prevzetih iz splošnih podatkov o obtožencu, oziroma kar pove obtoženec v svojih generalijah.
Sodišča se pri tem večinoma ne poglabljajo v podrobnejše ugotavljanje osebnih stanj obtoženca in je mogoče zaznati tudi rutinsko navajanje splošnih okoliščin, kot so nekaznovanost, skrb za družino, socialne razmere in podobno. Podrobnejših analiz o tem, kako olajševalne oziroma oteževalne okoliščine dejansko vplivajo na višino kazni, ni. Pri drugih pravnih razmerjih omenjene okoliščine ne igrajo pomembne vloge, čeprav bi to bilo nujno, če želimo v medčloveških pravnih razmerjih več pravičnosti, ki vedno upošteva tudi posebnosti pri posameznem človeku.

Barbara Bračič
Kot upokojena učiteljica na srednji šoli bi dodala: tudi v šoli je potrebna personalizacija dijakov. 34 jih je v razredu, 34 različnih! Vsak ima svoje sposobnosti, ki so še kako pomembne za njegovo uspešnost. Dobro jih je spoznati in upoštevati!

Rado Žic
Lipo objašnjeno!

Tomaž Štebe
Ozko razsojanje v okvirjih omejenih določb vodi do parafnih razsojanj in obrazložitev. Zanimivo, da je iz takega okvirjanja izšlo ECJ v nekaj primerih. Sicer pa je naše sodstvo še zelo daleč od česa takega. Ali GB oz. tudi USA sodstva.
Berem knjigo M. Avbelj “Nepravna država”o sramotnem in interesnem razsojanju v zrežirani aferi Patria, ki je uspešno realizirala nepoštene volitve DZ2008 – brez posledic za realizatorje v SLO, kaj šele za povrnitev oškodovanj prizadetih zaradi vplivanja na glasovanje oz. na volilni izid. V GB v takem primeru, do pravnomočnosti, predstavijo glasovanje. Primer v Nemčiji, v glasilu niso objavili prispevka konkurenta, pa je sodišče nemudoma razsodilo, da se volitve ponovijo.

pravo#

18. junij 2023

Srednjeveški ideal monarhistične, aristokratske in demokratske vladavine v družbi se izvaja tudi danes;
monarhistične vladavine so nosilke politične stranke in njihovi večni voditelji;
aristokracijo predstavljajo banke in zavarovalnice; demokracija pa je odvisna prav od institucij, ki jih upravljajo politiki ob svetovanju pravnikov, ki so že v času študija impregnirani a priori do nekaterih pojavov, ki bi naj osrečevali občane.

Tone Potonik
Kratko in jasno vse povedano za tiste, ki imajo posluh, da razumejo melodijo,ki je v bistvu requiem…., vrednot, kam pluje človeštvo. Čemu smo priča, vse zavito v lep celofan, spodaj pa gnila vsebina.

Alojzij Kolenc
Tone, imaš prav. Koncuje se neka civilizacija, tako je bilo že večkrat v tisočletjih, to nas uči zgodovina.
Če bomo premagali zlo je dobro, če zmagajo gosopodarji sveta, bo verjetno konec človeka…
Jaz sem OPTIMIST! lp Šime in Tone…

Andreja Brezovnik
Mar ni vsak posameznik tisti, kateri odgovarja in je odgovoren za svoje odločitve? Odločitve pa moramo dojemati kot dejanja, saj z njimi usmerjamo tok dogodkov. Tako so se narodi sami odločali koga bodo podprli. Mi kot nosilci preteklih odločitev vsakega posameznika smo odgovorni za izbiro boljšega danes. Ta nazor nam velikokrat predstavlja tudi profesor Šime Ivanjko. Vsak vzrok ima svoj rezultat in posameznik je v svojem življenju odgovoren to tudi prepoznati.

pravo#