Mobilna verzija spletne strani še ni na voljo.

Zbrano iz arhiva

Ko nisi več z vsem na tekočem

21. maj 2022

Moj znanec je potožil, da mu mlajši iz njegovega najbližjega okolja pogosto očitajo, da ga je čas povozil, ker si kot starejši ne prizadeva biti z vsem aktualnim na tekočem. Ne spremlja vsiljivih medijev, ne razpravlja o političnih zdrahah in ne sodeluje v razširjanju govoric in čenč, ki so povsod prisotne.

V poglobljenem razgovoru sva oba ugotovila, da ga čas sploh ni povozil, temveč je le šel mimo njegove na novo odkrite poti v svojo notranjost, po kateri še kako hitro napreduje.

#starost, #čas

Tudi sodniki morajo v čakalno vrsto pred Ustavnim sodiščem

18. maj 2022

Danes so mediji objavili, da je Ustavno sodišče zavrglo pobudo Sodniškega društva Slovenije in sedmih sodnikov za oceno ustavnosti več predpisov, s katerimi je urejen materialni položaj sodnikov.

Pri tem jih je US poučilo, da se tudi sodniki morajo, tako kot mi, navadni smrtniki, postaviti v čakalno vrsto in se pred vstopom v najvišje svetišče prava pomuditi nekaj let pri rednih sodiščih in izčrpati vsa pravna sredstva.

Posebej pa je te odločitve vesel moj znanec, ki je potreboval 5 let, da je po sprehajanju po številnih instancah lahko dobil vstopnico za odpiranje vrat US.

Na njegovo vprašanje, kdo je v tem primeru napravil napako, mu nisem znal odgovoriti.

#Ustavno sodišče, #sodniki

Namesto zavarovanja za starost večgeneracijski družinski zaklad za starost

17. maj 2022

Pred leti smo na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru precej časa pripravljali projekt, kako s pomočjo zavarovanja zagotoviti lepšo in finančno varno starost v družini in zagotoviti finančna sredstva za bivanje starejših v institucionalnih varstvenih ustanovah. Temeljna ideja, na kateri je temeljil omenjeni projekt, je bila, da se zagotovijo določena družinska sredstva za finančne potrebe starejših v družini. Zavarovanje naj bi bil model, na podlagi katerega bi vsi družinski člani in tudi druge zainteresirane osebe združevale določena sredstva za plačilo zavarovalne premije po polici za svojo starost oziroma za starost družinskih članov. Gre za sklenitev zavarovanja za zagotavljanje finančnih sredstev za potrebe starejših članov družine. Člani družine bi na podlagi skupne zavarovalne police vplačevali določeno premijo skozi daljše časovno obdobje z namenom, da se zavarovalna vsota, ki bi bila zbrana s prispevki v obliki premije, uporablja izključno za potrebe starejših v družini, kot določena oblika rentnega zavarovanja. Pri tem je odločujočo vlogo igrala ideja, da bi bilo sredstva, ki se zberejo na zavarovalni polici in se ne porabijo za eno generacijo, možno uporabiti tudi za prihodnje generacije. Namreč, danes se že pojavljajo družine, v katerih skupaj živijo tri generacije. To je delno posledica podaljšanja življenjske dobe ljudi, pogosto pa je to tudi ekonomska nujnost. Moralni vidik pa odseva v dolžnosti mlajše generacije, da pomaga starejšim. Gre za obliko medgeneracijskega povezovanja. Zavarovalnice so bile sicer navdušene nad modelom zbiranja premij za pomoč starejšim, vendar so vztrajale, da sredstva, ki se ne porabijo v določenem obdobju za eno generacijo, ostanejo zavarovalnici. To pa pomeni, da bi družina lahko zavarovala možnost financiranja in pomagala le eni generaciji, ne pa tudi večjemu številu generacij, če prva ne bi porabila vseh zbranih sredstev.

Medsebojna generacijska pomoč je nujna

V zadnjem času se vse bolj ugotavlja potreba po dolgoročnih instrumentih za sistemsko ureditev vprašanj, kako lahko mlajša generacija pomaga starejši skozi zbiranja sredstev in ohranjanja vrednosti zbranega premoženja istih na polici. Vse ostalo pa bi praktično ostalo zavarovalnici v skladu s temeljno idejo zavarovalništva, da ima zavarovalnica pravico do vplačanih premij, če se ne udejanji zavarovalni primer. V konkretnem primeru naj bi to bilo zavarovanje za starost konkretnih oseb, ne pa ustvarjanje generacijskih skupnih rezerv.

Delo na projektu: „Družinski generacijski zaklad“

Pred nekaj dnevi smo na Bledu na srečanju v organizaciji slovensko-nemškega koncerna Elementum internacional v krogu mednarodnih strokovnjakov obravnavali omenjeno idejo v okviru projekta »Družinski generacijski zaklad“, ki ne temelji na zavarovalništvu temveč na skupnem nakupu plemenitih kovin, ki bi bile v hrambi v eni od varnih držav Evrope. Bistvo tega projekta je, da družinski člani v okviru svojih finančnih zmožnosti skozi daljše obdobje kupujejo plemenite kovine v okviru omenjenega z možnostjo, da se omenjene kovine lahko vedno spremenijo v denar in če se tako kupljene plemenite kovine ne porabijo za eno generacijo, se kovine prenašajo na drugo in trejo generacijo. To je bistveno ugodnejša rešitev kot pri zavarovanju. Ta sistem ustvarjanja premoženja omogoča ohranjanje njegove vrednosti, ki je sicer odvisna o vsakokratnih cen na trgu in ni podvržena inflaciji, kot so denarna sredstva. Unovčevanje ni sporno, s čimer se zagotavlja likvidnost.

Na omenjenem sestanku smo ugotovili, da bi družinski člani (ožja ali širša sorodstvena skupnost) z minimalnimi prispevki v obliki nakupa zlata v osnovi zagotavljali določena sredstva izključno za skupen namen vzdrževanja starejših. Ta sredstva bi bilo mogoče uporabiti tudi za najmlajšo generacijo v obliki pomoči pri izobraževanju mlajše generacije. Ta ideja medgeneracijskega povezovanja in organiziranja pomoči za najstarejše je idealna, saj se skozi daljše obdobje ustvarja skupno generacijsko premoženje, ki lahko povezuje člane ožjega oziroma širšega sorodstva. Plemenite kovine, zlasti zlato, so vedno odlična naložba, ki ima trajno vrednost, pri čemer vrednost oscilira odvisno od pogojev na trgu, vendar je njena trajnost in likvidnost nesporna. Ob tem pa je pomembno tudi varovanje plemenitih kovin kot premoženja, namenjenega za dolgotrajno bodočo varnost. Tukaj ne gre za podjem nakupa plemenitih kovin zaradi dobička ali obogatitve oziroma za špekulativne namene. Premoženje v plemenitih kovinah ne zahteva veliko stroškov vzdrževanja, ni posebne skrbi za varovanje. Promet z njimi je neobdavčen, kar je še posebej pomembno za ohranjanje trajne vrednosti.

Večgeneracijski podjem

Z omenjenim modelom se želi predvsem utrditi zavest o nujnosti povezovanja družinskih članov med seboj v smislu medgeneracijskega povezovanja. To vlogo je v Evropi stoletja opravljalo ti. generacijsko podjetje na trgu, vendar podjetništvo v sodobnih pogojih ne zagotavlja družini potrebne varnosti.

Varnost tega modela je v tem, da se z nakupom pridobi lastniška pravica, ki se udejanji tudi s posestjo prevzemom zlata v fizični obliki. Mednarodno podjetje Elementum International, ki deluje tudi v Sloveniji, predvsem pa v državah Evropske unije, pripravlja omenjeni projekt, pri čemer bo v njegovem prospektu dorečeno bistveno več, kot je povedal na omenjenem druženju na Bledu lastnik koncerna g. Bojan Pravica.

Pravna oblika povezovanja družinskih članov v opisani projekt je civilna družba, ki ni pravna oseba in se razmerja med člani urejajo z družbeno pogodbo v skladu z Obligacijskim zakonikom.

#zavarovalništvo, #pravo, #plemenite kovine, #večgeneracijski podjem

Vapaj iz Tezenske Dobrave; „Ne zaboravite nas“

15. maj 2022

Danas se u Republici Hrvatskoj i u hrvatskoj dijaspori u mnogim državama širom svijeta obilježava 77. obljetnica Bleiburške tragedije i Križnoga puta hrvatskoga naroda u svibnju 1945. godine.

Tezenska Dobrava u predgrađu Maribora ima u toj tragediji posebno mjesto. Ovdje je u toplim majskim danima i noćima 1945, kada su umuknuli ratni topovi u Europi, nastavljeno mitraljesko strijeljanje iscrpljenih, gladnih vojnih i civilnih zarobljenika na domak svoje domovine.

Oko 20.000 tisuća vojnika i civila ( žena, staraca i djece) pogubljenih na rubovima nekadašnjih, danas, još uvijek vidljivih tenkovskih rovova, počiva bez imena i spomenika prepuštenih zaboravu u opće prihvaćenoj kulturi zaborava .

Povodom sjećanja na spomenute tragične događaje je danas u Parku spominov Dobrava ( Parku uspomena) posebni izaslanik Predsjednika Republike Hrvatske g. Marijan Mareković, posebni savjetnik Predsjednika Republike za veterane Domovinskog rata, položio vijenac u spomen žrtvama spomenutih tragičnih događaja u svibnju 1945.g.

Izaslanstvu su se, kod polaganja vijenca, pridružili gđa Romana Franulović-Bušić, opunomoćena ministrica u Veleposlanstvu Republike Hrvatske u Republici Sloveniji i dr. sc. Šime Ivanjko, počasni konzul Republike Hrvatske u Mariboru.

Današnji posjetioci, Parka spominov Dobrava, hodajući u tišini lijepim uređenim stazama i brižno obrađenim travnatim površinama, zagrljeni šumskim zelenilom novih drveća, uz pjev ptica, ne mogu a da ne čuju tihi šapat tisuće ljudskih duša, koje nečujnim glasom vape; „Ne zaboravite nas“.

#vojna, #Tezenska Dobrava, #Republika Hrvaška

Pogovor s predsednikom vlade

14. maj 2022

v včerajšnjem pogovoru s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, ki se udeležil v Mariboru komemoracije očetu prof. dr. Mario Plenković v organizaciji Alma Mater Europaea – ECM smo zvedeli, da se pričakuje schengenska otvoritev slovensko-hrvaške meje najpozneje do konca julija tega leta. Kljub medijskim domnevam se ne pričakuje, da bi to preprečila svojim vetom.

#slovensko-hrvaška meja, #schengen

Ali nas res ne zanima človek, ki se imenuje Jaz?

6. maj 2022

Beseda »jaz« (jaz sem) je po vsej verjetnosti najbolj vredna in najpogosteje prisotna v življenju človeka, čeprav se mnogi ne zavedajo njenega pomena in vsebine. Beseda Jaz naj bi nam in drugim povedala, kdo sem jaz. Odgovora na to vprašanje ni oziroma vsi poskusi odgovorov so nepopolni. Tega se je zavedal starogrški mislec Sokrat, ko je prebral na templju v Delfih zapis „Spoznaj samega sebe“ [gnothi seauton] in tej ideji posvetil svoje življenje. Bil je prepričan, da bi bilo spoznanje, kdo sem jaz, najvišji dosežek človeškega uma.

Sokrat je jasno opozarjal, da ta zapoved ne pomeni poznavanja svojih sposobnosti, značaja, strasti, usmeritev in pomanjkljivosti, skratka skrivnosti človeškega srca, ampak vedeti, kaj je v bistvu človek. Spoznanje omenjenih telesnih lastnosti je nepomembno, minljivo in je brez velike vrednosti, če na poti spoznanja samega sebe ne spoznamo, da je človek primarno duhovno bitje. Omenjeni zapis »gnothi seauton« je klic k poglobljenemu spoznavanju človekovega bistva: inteligence, ljubezni in volje, ki pa skupaj tvorijo duh, torej bistvo besede jaz.

Naravne in družbene znanosti so odgovorile na številna vprašanja o človeku z vidika individualno-psihološke identitete in sociološke ravni, vendar v odgovoru o tem, kaj je bistvo človeka, znanosti še vedno delajo začetne korake. Sodobni človek čuti potrebo po odgovorih o njegovi identiteti in zlasti o njegovem odnosu kot individualnega osebka do družbenih institucij in sistema. Človek se danes na novo prebuja. Ne pristaja na svojo razdeljenost na »zasebno« in »družbeno«, saj je enotno bitje. Sedanja vsiljena razdvojenost človeka kot družbenega bitja in bitja »jaz«, prihaja do izraza v umiranju, ko se vprašamo, ali umiram jaz ali nekdo drug. Mnogi umirajo bistveno prej kot družbeno bitje, kakor pa individualno, poimenovano »jaz«.

Tolstoj je zapisal čudovito misel: »Najpomembnejši dogodek v življenju človeka je trenutek, ko se zaveda svojega jaz-a. Posledice zavedanja tega dogodka so najbolj blagotvorne ali pa tudi najbolj tragične.«

Mnogi se sploh ne zavedamo, da je »jaz« ime najbolj čudovitega, edinstvenega bitja v vesolju, za katera imamo stotine imen in označb njegovih lastnosti, vendar pa v bistvu sploh ne vemo, kdo je in kaj je to. Pri tem pa je težko dojeti dejstvo, da to mnoge niti ne zanima …

#človek, #Jaz

Ob dnevu medijske svobode

3. maj 2022

Danes, 3. maja, je svetovni dan svobode medijev, ki bi se naj po objavah v današnjih medijih opredeljevala kot „učinkovita možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo ter širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost“. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. (STA, Delo 03. 05. 2022) Mediji unisono v luči omenjene definicije kritizirajo stanje medijske svobode v naši družbi in opozarjajo na njen padec z vidika političnega, pravnega, ekonomskega, sociokulturnega in varnostnega vidika.

Vse lepo in prav, vendar …

Kot uporabniki medijev pa na današnji dan pogrešamo tudi besedo ali dve o odgovornosti medijev za objavljeno javno besedo. Medijske besede niso samo domena medijskih delavcev in zlasti ne posledice njihovih besed. Medijske besede, vsebina objavljenih informacij in tv slika imajo lahko namerne ali nenamerne težke škodljive posledice. Nepotrebno navajanje imen z odebeljenim tiskom v tiskanih medijih ali neprimerna fotografija na TV lahko grobo posegajo v pravico do osebne časti in dobrega imena posameznika. Mediji v sodobni družbi niso pripravljeni na dialog. Če pa dialoga ni v javnem diskurzu besede, pa gre za propagando lastnega interesa. Mediji so namenjeni uporabnikom, ne pa izražanju njihove moči z uporabo lažnih, neresničnih in zavajajočih informacij in medijski masaži možganov v skladu z naučenimi pravili »akademije uporabne laži«. Mediji so sposobni ustvariti svet, v katerem človeku vzamejo svobodo do lastnega razmišljanja, pri čemer se človek tega sploh ne zaveda, in ga tudi prepričati, da ni nič resničnega, dobrega, lepega in svetega v družbi.

Prav je, da mediji ob današnjem dnevu svobode medijev opozarjajo na nevarnost družbene sence, ki jim onemogoča ugotavljanje resnice, vendar bi uporabniki medijev želeli, da se z enako zagnanostjo borijo zoper sence, ki jih pogosto slabi mediji mečejo na uporabnike medijskih storitev.

Erich Maria Remarque je zapisal, da en sam objavljen stavek lahko postane strela, ki v trenutku nekomu uniči življenje …

Mediji zatrjujejo, da so poklicani, da nam povedo, kaj potrebujemo, vendar pa nas ne sprašujejo, kaj sami želimo.

Želimo predvsem odgovornost medijev za objavljeno besedo, čeprav živimo v kulturi neodgovornosti, napačno prepričani, da pravica do svobode izražanja ne pozna nobenih meja in odgovornosti za dano besedo.

Ob današnjem dnevu medijske svobode iskrene čestitke poštenim, pokončnim, strokovno usposobljenim in občutljivim medijskim ustvarjalcem za današnjo ranljivost človeka.

#mediji, #medijska svoboda

Politične obljube

2. maj 2022

V svojih porumenelih zapisih sem pred dvajsetimi leti zapisal izjavo, ki sem jo verjetno prebral v takratnih še dobrih medijih. (Op: Bognedaj, da bi kdo to povezoval s sedanjim povolilnim časom.)

Nekdanji priljubljen danski umetnik se je želel uveljaviti kot politik in je obljubljal, da bo vedno sijalo sonce in da bo pivo vedno hladno. Ko so ga vprašali, kako bi to izpeljal, je odgovoril: »Zakaj zahtevate od mene izpolnitev obljube, če pa to politikom ni potrebno.«

#politika, #volitve, #obljube

Obremenjujoče je imeti mnenje o vsem

1. maj 2022

    Pred dnevi, po volitvah, mi je moj znanec sporočil, da je bil nekaj časa ohromljen zaradi medijskega in družbenega pritiska, kako bi moral imeti svoje mnenje o političnih strankah in kandidatih za državni zbor.

    Pritožil se je, da ga je bombardiralo na stotine raznih sporočil v zvezi z volitvami in da je obupno poskušal obdržati svoj notranji mir in obvladati svoja čustva.

    Spraševal se je, koliko je razumel vse te teme in ali je njegovo mnenje o vseh teh vsiljenih informativnih navlakah sploh pomembno za njegovo življenje upokojenca.

    Nekje je prebral podatek, da 95 % mnenj ljudi o medijskih nadležnih vsebinah nima nobene zveze s konkretno realnostjo njihovega življenja.

    Moj znanec se je odločil, da bo poskušal obvarovati sebe z opustitvijo razmišljanja o vsem medijsko vsiljenem, kar ga niti ne zadeva niti ne zanima. In če mu bo kaj res priraslo k srcu, si bo to zapisal, ne pa s tem obremenjeval svojih dragocenih možganskih sivih celic.

    Pri tem je še dodal, da bo ob ponovnem branju zapisanega že po dveh dneh ugotovil, kako je tudi to brez pomena.

    Tudi jaz sem ugotovil, kako pametno razmišlja moj dobri znanec.

    Sicer pa danes, ob 1. maju, ko lahko razmišljamo le o za nas osebno pomembnih vprašanjih, izrekam vsem iskrene čestitke za praznik dela.

    #volitve, #mediji, #prvi maj

    Nevaren optimistični nihilizem

    29. april 2022

    V sodobnem svetu so negotovosti stalnica za človeštvo in posameznika, ne glede na njegovo starost. Malo vemo o tem, kako ravnati z njimi, še manj pa se o njih pogovarjamo.

    Da smo kot posamezniki osamljeni, dezorientirani v lastnem okolju, ranljivi do izgubljenosti, je splošno znano.

    Danes se upravičeno sprašujemo, kako obvladati negotovosti v sebi in svetu okoli sebe.

    Kako sploh razmišljati o svoji prihodnosti, ko ne moremo biti prepričani v prihodnost planeta, družbenega reda in končno nas samih.

    O marsičem nepomembnem verbaliziramo zato, ker nam to vsiljujejo mediji in politika, ne znamo pa in tudi nimamo občutka, da imamo sogovornike za pomembne življenjske teme, kot so odraščanje mladih pri iskanju smisla življenja in svojega mesta v družbi ter podpora starejšim pri srečanju z nujnostjo njihove minljivosti.

    Naveličani kritiziranja, da je politika pri nas napačna in okrnjena ljudskosti, moramo prenehati jurišati na vetrnice in si ustvarjati življenje z ljudmi, ki jim zaupamo in tudi s tem prispevamo svoj delež k napredku humaniziranja družbenega okolja.

    Zagotovo se ne smemo zadovoljiti že s prisotnim optimističnim nihilizmom (iskanje tolažbe v svetu, ki se podira) saj smo poklicani v lepoto življenja, ne pa v njegovo zaničevanje.

    #življenje, #starejši, #mladi