28. april 2022

Danes se zdi, da je koncept raznovrstnega hitrega dela odgovor na dinamično življenje, vendar je to samo zanka. Potrebno je ostati pri svojih dejavnostih in skoncentriran na konkretne zadeve. Nujno je, da naši možgani delujejo usklajeno z našo voljo. Obstajajo sicer enostavni skupni izkustveni triki in tehnike, ki nam pri tem dinamičnem življenju pomagajo, vendar nam skupne izkušnje ljudi niso vselej odgovor na naše dinamično življenje, polno sprememb. Bistveno je, da gradimo naše življenje na lastnih izkušnjah in ne na skupnih. Samo z lastnimi izkušnjami lahko vplivamo na druge in s tem pritegnemo njihovo pozornost. Lastne izkušnje so zelo pomembne in dragocene, če imamo dovolj časa za življenjske pavze in za svobodni razmislek. Na podlagi lastnih izkušenj lahko vedno vzdržujemo srečno in primerljivo življenje. Težave s časom ne smejo biti odločujoče za kvaliteto življenja. Čim večji časovni horizont imamo, tem večji je naš uspeh. Bistveno je, da se zavedamo, kaj sploh želimo. Vpliv in končni čas odločata, kaj je resnično pomembno. Najbolj pomemben, t. i. tretji cilj časovnega horizonta se glasi: razmisli, kako lahko dosežeš svoj cilj, in ugotovi pravi odločujoč trenutek za uspeh ali neuspeh.

In pri tem smo starejši v prednosti, je povedal moj znanec.

#življenje, #delo, #izkušnje

27. april 2022

Pravniško društvo v Mariboru vabi na predavanje o odpravljanju škodljivih posledic po 22. letih prizadevanja mariborskih pravnikov zaradi ene od največjih pravnih napak slovenske politike in zakonodajalca.

Predavanje bo javno in neposredno

v četrtek, 5. maja 2022 ob 18:30, na Pravni fakulteti UM

Klemen Drnovšek, Predsednik Pravniškega društva v Mariboru je v vabilu zapisal o predavanju in predavatelju;

“O predavanju:

Država je na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, uveljavljenega leta 1999, iz sodnega registra izbrisala več kot 10.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za nedelujoča, hkrati pa je zakon obveznosti družb prenesel na njihove družbenike, ki so morali dolgove odplačevati z osebnim premoženjem. Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz 1999 je tako zaobšel eno temeljnih načel korporativnega prava, da za dolgove kapitalske družbe odgovarja družba sama. Po več kot dvajsetih letih je bil dne 15.12.2021 sprejet Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008, katerega temeljni cilj je, da se odpravijo krivice in vsaj delno sanira škoda, ki je bila povzročena zaradi zakonske domneve, na podlagi katere so obveznosti izbrisanih kapitalskih družb neomejeno prešle na družbenike.

O predavatelju:

Dr. Šime Ivanjko je soavtor besedila Predloga zakona o odpravi krivic in bo predstavil pred kratkim objavljeno posebno publikacijo »Zakaj ste nas kaznovali« kot podlago za sprejetje omenjenega zakona. Predavanje je namenjeno tudi širši javnosti in ne samo pravnikom.

Predavatelj je eden izmed ustanoviteljev Pravniškega društva v Mariboru in še danes, po več kot 50 letih, aktivno sodeluje pri delovanju društva. Za svoje življenjsko delo je leta 2012 prejel častni naziv zaslužnega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Je avtor več kot 1400 strokovnih in znanstvenih del. V svoji bogati poklicni karieri je bil direktor Višje pravne šole v Mariboru in dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru in njen prorektor. Profesor Ivanjko je bil predsednik skupščine Združenja zavarovalnih organizacij Jugoslavije, predsednik častnega sodišča Gospodarske zbornice Jugoslavije in Gospodarske zbornice Slovenije, je redni član Akademije pravnih znanosti Hrvaške, bil je podpredsednik Zveze društev pravnikov Slovenije in je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji. Bil je pobudnik in soustanovitelj dveh prvih zasebnih zavarovalnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter soustanovitelj več institutov in prve d.o.o. v Sloveniji. Bil je predsednik skupščine Štajerske gospodarske zbornice in je član Komisije za preizkus znanja za zavarovalne zastopnike in posrednike pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Je soustanovitelj Davčno-finančnega raziskovalnega inštituta v Mariboru ter glavni in odgovorni urednik časopisa Davčno–finančna praksa. Je ustanovitelj Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik Društva za medijsko kulturo. Predavatelju je Zveza pravniških društev Slovenije podelila tudi nagrado za življenjsko delo.

Klemen Drnovšek, Predsednik Pravniškega društva v Mariboru“

#strokovno predavanje, #pravniško društvo, #izbris podjetij

24. april 2022

Danes mi je moj stari znanec sporočil, da je še premlad, da bi bil nezainteresiran za bodočnost naše družbe, in prestar, da bi znal obkrožiti najbolj primerno številko na volilnem listku. Povedal sem mu, da mu danes res ne smem svetovati, sicer pa bo zvečer po 19. uri itak z menoj vred, ugotovil , da je obkrožil, kot vedno doslej, napačno številko.

#družba, #volitve

21. april 2022

Pred leti se mi je Republika Slovenija, po sedmih letih vodenja sodnega postopka, javno opravičila v več časopisih in v drugem dnevniku RTVS zaradi grobih napak in izmišljenih hudih obtožb Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). Zavrnil sem ponujeno plačilo odškodnine namesto javnega opravičila. Zdelo se mi je, da je opravičilo primernejše zaradi varstva časti in dobrega imena zaradi mojih študentov, ker sem zaradi omenjenih obtožb SOVE nekaj let opravljal pedagoško delo kot prvi v Sloveniji registriran zasebni visokošolski učitelj (status, podoben statusu obrtnika).

Ob tem javnem opravičilu države in opravičilu medijev sem imel, in še vedno imam, cmok v grlu, ker se mi je zdelo, oziroma se mi še se vedno zdi, da gre samo za formalno opravičilo.

Omenjeno konkretno javno opravičilo države je bilo dano zaradi sklenjene sodne poravnave, torej na prisilen način. V tem primeru je to bilo zgolj formalno opravičilo, ki je daleč od resničnega opravičila, ki ga prostovoljno izreka tisti, ki je prizadel drugega. Resnično opravičilo bi bilo, če bi se v tovrstnem primeru država ali SOVA zavedala, da mi je bila storjena napaka, ne pa da je v to bila prisiljena priznati. Resničnost opravičila je stvar emocij ne pa razumskega rezoniranja, zlasti pa ne pravnega dokazovanja na sodišču. Tudi država oziroma institucije preko svojih predstavnikov bi morale upoštevati emocionalno ranljivost posameznika, čeprav se to v sedanjem svetu šteje kot človekova slabost.

Za resnično opravičilo je pomembno, da tisti, ki se opravičuje, dejansko spozna, da je prizadel drugega in da tudi pokaže, da mu je žal. In končno vsako resnično opravičilo zahteva, po naravi stvari, da se prizadetega vpraša, kako se mu lahko pomaga odpraviti posledice napake.

To objavljam predvsem zaradi pred nekaj časa izrečenih opravičil države, kot na primer opravičila predsednika republike izbrisanim fizičnim osebam in posredno opravičila države družbenikom izbrisanih družb, izrečenega pred kratkim s sprejetjem Zakona o odpravi krivic družbenikom izbrisanih družb v obdobju 1999-2008. V medijskih objavah pogosto zasledimo, da se je nekdo opravičil za napako, vendar pa pri tem mediji nikoli ne povedo, ali ali gre za formalno ali resnično opravičilo.

Ni potrebno biti posebej nadarjen, da bi se prepoznalo resnično od formalnega opravičila.

#opravičilo, #mediji, #država, #morala

20. april 2022

V starosti bolj opazujemo obnašanje drugih v medsebojnih odnosih in smo bolj kritični do sebe in drugih kot sicer v mlajših letih. V živahnih obdobjih družbenih prerivanj, kot so predvolilna, je zlasti opazna povečana stopnja nespoštljivega vedenja ljudi, ki se tolerira in včasih celo nagradi z uspehom ali občudovanjem. Žal se po navadi takoj najdejo posnemovalci takega nespodobnega obnašanja. Standardi obnašanja se začnejo spreminjati, dokler sčasoma nespodobno nespoštovanje družbenih pravil ne postane norma, kot na primer nedovoljena pomoč na izpitih ali preskakovanje vrste v trgovini, nespoštljivost do drugih in podobno.

Da se kaj takega ne bi zgodilo, je treba na nespoštovanje pravil obnašanja javno opozarjati. Prepričan sem, da bodo volilci agresivne in nespoštljive kandidate v predvolilnem obdobju kaznovali na samih volitvah.

Če se to ne zgodi, se bodo drugi naslednjič odločili za nelegitimna ravnanja.

Posebej je to pomembno, če se nespodobno obnašajo vodilni politiki, gospodarstveniki in ugledne osebnosti. Pri tem smo vsi negativno prizadeti in to močno vpliva na podrejene, ki dobijo vtis, da se njihovi nadrejeni ne držijo moralnih standardov in se ne čutijo več vezani na dogovorjeni družbeni kodeks ravnanja, da ne govorimo posebej, da smo po naravi vsi nagnjeni k izogibanju družbenih pravil obnašanja. Tako na primer, po mnenju nekaterih, je kar 10 % ljudi pripravljenih goljufati oblasti. V zavarovalništvu je ta odstotek še bistveno višji.

Če pa se nespoštljivo vedenje tolerira in včasih celo nagradi z uspehom ali občudovanjem, pa smo priče številnim posnemovalcem. To se zgodi na primer, ko študentje opazijo, da se da goljufati pri izpitih, in se izpitna pravila začnejo spreminjati, dokler sčasoma takšna nespodobna ravnanja ne postanejo norme. To velja enako na vseh področjih družbenih odnosov.

In tu se ne ustavi: naslednji generaciji bodo njihovi idoli na raznih področjih namigovali, da je pomembno doseči cilj in ne poštena konkurenca.

Spodobnost je pripravljenost posameznika razmišljati in podrediti lastna dejanja in privilegije kritični oceni z vidika družbeno veljavnih norm ter jih primerjati z odgovornostjo za skupno dobro.

#nespoštljivo vedenje, #morala, #družbeni odnosi

17. april 2022

Velikonočna nedelja je ne samo največji krščanski verski praznik, s katerim kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, temveč je pomembna in polna simbolike za sodobno družbo in posameznika.

To je družinski dan in dan praznične zbranosti, ko se zberemo prav vsi člani družine ob spomladanskem cvetju kot simbolu Jezusovega vstajenja.

Nepogrešljiva jajca oznanjajo začetke novega življenja, veselja in upanja.

Vsepovsod prisoten zajček predstavlja simbol plodnosti.

S praznikom velike noči so povezani slovenski tradicionalni običaji, kot je izdelava čim daljših presmecev kot simbola združevanja ljudi z namenom skupnega sodelovanja in zavračanja nevarnega individualizma.

Skratka velika noč nas opominja, da so človečnost, resnica in pravičnost nujne za življenje ljudi v solidarnosti in strpnosti ter medsebojnem spoštovanju, ne glede na razlike.

#velika noč, #čestitke, #življenje

15. april 2022

Lep je občutek, če se mlajši spomnijo starejših, da so pred desetletji storili nekaj, kar ima določen pomen še danes.

Pred dnevi sta se kolegica Alenka Zalar, direktorica GV Založbe in glavna urednica Pravne prakse, ter kolega mag. Sandi Kodrič, odgovorni urednik Pravne prakse, spomnila na mojo pobudo in predlog zasnove tedenskega pravnega strokovno-znanstvenega časopisa Pravna praksa pred 40 leti.

Pravna praksa je revija, ki je posebej zaznamovala slovensko pravno stroko, kot spremljevalka burnih in zgodovinsko enkratnih dogodkov v odpravi socialistične ureditve, prehodu slovenske družbe v demokratični sistem in ustanavljanju ter konstituiranju samostojne in mednarodno priznane članice Evropske unije. Revija ni bila samo nevtralna opazovalka, temveč je delovala kot pobudnica dobrih pravnih rešitev in kritičarka slabih ravnanj oblastnih organov. Bila je sredstvo medsebojnega povezovanja pravnih strokovnjakov več generacij, predvsem pa vaba za mlade nadobudne avtorje pravnih znanstvenih in strokovnih razprav.

Kot pobudnik izdaje revije in doslej »večni« član uredniškega odbora ob številnih aktivnih sodelavcih sem vesel, da bomo proslavili jubilejno številko ob 4O. obletnici njenega izhajanja in njene prisotnosti v slovenskem pravnem prostoru. Srečanje bo 3. junija 2022 v Ljubljani, kjer bo govora o poklicu pravnika včeraj, danes in jutri in vlogi Pravne prakse v preteklih 40-ih letih.

#revija, #Pravna praksa, #pravo

14. april 2022

V Državnem zboru, kot najvišjem zakonodajnem organu Republike Slovenije, se v zadnjih letih vodijo številne parlamentarne preiskave na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije in Zakona o parlamentarni preiskavi ter Poslovnika o parlamentarni preiskavi. V skladu z ustavnim določilom in zakonsko ureditvijo lahko Državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Doslej javnost še ni bila seznanjena, da je bila kdaj koli opravljena preiskava o politični odgovornosti za napake pri sprejetju zakona, pri čemer gre lahko za napako predlagatelja zakonskih predlogov in zavajanja poslancev, pa tudi opustitev skrbnosti pri opravljanju funkcije poslancev v Državnem zboru.

Danes je gospod Janez Mohorič, direktor CINIP-a, zasebnega zavoda, ki si že 22 let prizadeva odpraviti škodljive posledice Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), sprejetega v letu 1999, opisal na moji FB strani številne in grobe napake, storjene ob sprejemanju omenjenega zakona po hitrem postopku v Državnem zboru RS. Zakona s takšno vsebino ne pozna nobena država v Evropi. Za ta zakon Vlada Republike Slovenije v letu 2007 v sporočilu Ustavnemu sodišču navaja, da «… je ureditev po ZFPPod neustrezna in v neskladju s temeljnimi načeli korporacijskega prava, in to tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske skupnosti«.

ZFPPod je eden najbolj spornih in škodljivih zakonov za več deset tisoč slovenskih državljanov, saj je o njem Ustavno sodišče odločalo že več kot 7-krat in Državni zbor štirikrat, da ne govorimo tudi o več tisočkrat, ko se je odločalo na vseh stopnjah slovenskih sodišč, vključujoč tudi ESČP.

Nisem edini, ki se sprašuje, ali ne bi bilo primerno, da bodoča sestava poslancev v Državnem zboru uvede tudi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti vseh tistih, ki so prispevali, da je ZFPPod bil sprejet in so zavirali odpravo škodljivih posledic omenjenega zakona v obdobju 1999 do 2011, ko je škodljiva zakonska ureditev bila odpravljena. Omenjena preiskava bi končno dala odgovor, zakaj je bila takrat sprejeta tako škodljiva pravna ureditev in zakaj mora še danes po 22 letih tisoče ljudi trpeti posledice tega zakona.

O tem, kdo je zakon predlagal in kako so bili poslanci v Državnem zboru zavedeni o vsebini ZFPPod, ki so ga sprejeli v letu 1999, lahko preberete številno dokumentacijo in pričevanja o trpljenju oškodovancev, v knjigi: Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.

#državni zbor, #parlamentarne preiskave, #zakonodaja, #poslanci

13. april 2022

Danes je bolj kot kdaj koli aktualna problematika neresničnih objav v raznih oblikah informiranja. Novinarji, tajni agenti in še posebej avtorji obvestil na družbenem omrežju se zavedajo, da je treba lažno vest večkrat objaviti v raznih variantah, da bi se v javnosti »prijela«. To baje deluje, zlasti če gre za lažno vest, ki jo je treba objaviti kot insinuacijo (podtikanje, namigovanja oziroma enostransko navajanje dejstev), ne pa kot absolutno trditev. Novinarji vedo za znano rimsko Tacitovo misel »Nam ut vulgus ad deteriora promtum» (Ljudstvo raje verjame v tisto, kar je slabše). Zato je dovolj, da se lažna vest objavi kot navidezna resnica, da bi določena oseba bila diskreditirana v javnosti. Mnogi nosilci medijskih objav sledijo Leninovi trditvi: »Laž, povedana dovolj pogosto, postane resnica«. Tudi Goebbelsova misel, da »stokrat ponovljena laž postane resnica, ker ji začnejo ljudje verjeti, ko jo slišijo večkrat«, jim ni tuja.

#mediji, #laž, #resnica

13. april 2022

Na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru je skupina strokovnjakov opravila analize nekaterih stečajev v Mariboru v preteklih letih, zlasti v času krize po letu 2010. Vse bolj se kaže, da je marsikateri stečaj v Mariboru bil preuranjen in nepotreben. Temeljne ugotovitve so:

1. Bančni sektor je v času pred krizo do leta 2010 vsiljeval podjetjem praviloma kratkoročne kredite z obljubo, da jih bo spreminjal v dolgoročne kredite po ugodnih pogojih in pod vplivom politike;

2. Ob prvih pojavih krize banke niso držale svojih obljub o dolgoročnih kreditih in v strahu za vrnitev kreditov so ob prvi možnosti odpovedale kreditne pogodbe ter poskušale z blokadami takoj izterjati dolgove podjetij;

3. Podjetja so bila nesposobna vračati kredite zaradi krize in jih je stečajna zakonodaja takoj prisilila v stečaje;

3. Davčni organi niso imeli posluha, da bi pomagali podjetjem in so se pridružili bankam s svojimi blokadami;

4. Mediji so iskali vzroke v napakah poslovodstva zlasti pa »lastnikov«, ki so bili ujeti med željo ohraniti zlasti družinska podjetja in zahtevami bank ter so nesmotrno ponujala v zavarovanje svoje osebno premoženje;

5. Organi pregona so praktično pri vseh podjetjih našli napake poslovodstva in lastnikov in sprožali ustrezne postopke ter skupaj z medijskim sojenjem ustvarili strah ob sprejemanju kakršnih koli rizičnih poslov. S tem v zvezi je treba posebej omeniti nesmiselno in nedojemljivo napako zakonodajalca, ki je novembra leta 2011, torej neposredno pred podjetniško krizo, na podlagi 10. b člena ZGD-1 odvzel pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega organa v podjetjih, ki so bila v težavah, kar je pomenilo zlasti v družinskih podjetjih uvajanje drugih oseb v vodenje poslovanja in je posledično prihajalo do pospešitev števila stečajev. Omenjena ureditev prisilnega odstranjevanja poslovodnih oseb (lastnikov) je prenehala šele oktobra 2013, ko je že vrsta mariborskih podjetij bila v stečaju.

6. Celotni gospodarski in zlasti bančni sistem je ohromel, politika pa je menila, da bo s pravom in kazenskimi postopki dosegla prebujanje podjetništva, kar se je izkazalo kot iluzija. (Bilo bi zanimivo, poučno in koristno ugotavljati, koliko oseb je bilo v Mariboru sodno ovadenih in medijsko linčanih za domnevna kriminalna dejanja in koliko jih je bilo dejansko tudi obsojenih.)

7. Razprodaja premoženja, zlasti pa nepremičnin v stečajnih postopkih, je bila zaradi velike ponudbe določena oblika grabeža, v katerem so se obogatili le finančni špekulanti. Poprečno so bile nepremičnine prodajane za eno tretjino njihove dejanske vrednosti. Kljub temu, da je pravna stroka predlagala prodajo nepremičnin ob uporabi tretje dimenzije, tj. časa (usklajevanje plačila vrednosti nepremičnine v daljšem časovnem obdobju), vendar se nihče za to ni zmenil.

8. To, kar ima v podjetništvu največjo vrednost (organizacija, znanje, delavci, kartoteka poslovnih partnerjev idr.), se je v tako imenovanih stihijskih razprodajanjih v stečajnih postopkih izgubilo kot nič vredno premoženje. Stečajni upravitelji in sodišča niso bili pozorni na imaterialne vrednosti podjetja.

9. Delavci so ostali brez dela in zanimivo je, da so to pasivno sprejeli, prepričani, zaradi medijskih insinuacijskih poročil, da so se lastniki obogatili, zlorabljali podjetja in namerno sprožali stečaje.

10. Poseben nemir in nezaupanje v pravo in pravno državo ter pravosodje je povzročila uveljavitev Zakona o finančnem poslovanju podjetij leta 1999, ki je zamrznil podjetništvo v Sloveniji, saj je administrativno obremenil ustanovitelje d. o. o. in d. d. z osebno odgovornostjo mimo spregleda pravne osebnosti. Šele leta 2011 je bila ta napaka odpravljena za izbrise, opravljene po letu 2011. Za izbrise svojih družb v obdobju med 1999 – 2011 oškodovani družbeniki še danes plačujejo obveznosti svojih izbrisanih družb brez likvidacije oziroma stečaja. Zakonodajalec je sicer leta 2021 priznal napako in priznal pravico oškodovanih družbenikov do delne odškodnine. Pri tem pa so poslanci v Državnem zboru z amandmaji tako zapletli postopek uveljavljanja odškodnine pri državnem odvetništvu, da je priznanje države za storjeno napako le deklarativno oziroma prazna obljuba.

Fazit: Politika je poslala banke v postopke prisilne izterjave svojih radodarnih kreditov skozi stečajne postopke, v katerih praktično niso dobile niti polovice svojega denarja zaradi poceni razprodaje premoženja podjetij – kreditojemalcev. Ker banke niso mogle izterjati danih kreditov, jih organi pregona pošiljajo na sodišča, ki pa jih, zaradi sistemskih napak politike, oproščajo odgovornosti ob velikih dodatnih stroških postopkov. Da bi zaščitila banke, pa je politika poslala račun za vse sistemske napake nam davkoplačevalcem.

Stečaj marsikaterega podjetja, izguba delovnih mest, poceni prodaja podjetniškega in osebnega premoženja podjetnikov, izločanje na družbeno obrobje in medijsko sramotenje uspešnih podjetnikov, razpadi družin in zlasti strah pred podjetništvom je le kolateralna škoda napačnega političnega vodenja gospodarstva v krizi in reševanja gospodarskih težav. Strokovnjaki na IZOP-Inštitutu za zavarovalništvo in pravo v Mariboru menijo, da bo šele čas pokazal vse katastrofalne razsežnosti političnih napak v zvezi z reševanjem ti. bančne luknje, ki je v osnovi posledica grobe sistemske napake.

»Napak, ki smo jih naredili pri reševanju krize, je bilo veliko. Meni se zdi največja takojšnja zaustavitev kreditiranja gospodarstva, ki so ga pred tem med letoma 2005 in 2008 naredili kreditno zasvojenega. Kreditiranje bi morali zmanjševati postopoma z reprogramiranji, a je razumno reševanje preprečil politično popularen pogrom tajkunov, ki ni uničeval tajkunov ampak »njihova« podjetja in posredno druga podjetja«, je zapisal prof. dr. Jože Menciger v Nedeljskem dnevniku, 16. maja 2018, na str. 17.

Banke, ki so ustavile kreditiranje, smo davkoplačevalci pozneje nagradili z več milijardami evrov, da bi bile sposobne za prodajo podjetij tujcem pod ceno, ob predhodno razlaščenih njihovih delničarjih – praviloma slovenskih državljanih.

Verjetno podobnost ugotovitev med strokovnjaki IZOP-Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru in zapisom prof. Mencingerja ni slučajna.

Več o problematiki izbrisa pravnih oseb lahko preberete v publikaciji: Šime Ivanjko, Zakaj ste nas kaznovali, Kulturni center v Mariboru, 2021.

#banka, #kolateralna škoda, #stečaj, #podjetja, #politika